Piše: Gal Kovač (Nova24TV)
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je napovedal ustanovitev direktorata za “ekonomsko demokracijo”. Opisi delovnih nalog direktorata so zaenkrat še nejasni. Direktorat naj bi bil zadolžen za pisanje zakonodaje, ki bi lastnike lažje “olajšala” za lastništvo in omogočila oblikovanje finančnega mehanizma, prek katerega se bodo financirali odkupi s strani delavcev. Vse kaže, da gre za prekrit način (ali prvi korak) nacionalizacije zasebne lastnine. Na tej točki bi morali zvoniti zvonovi po vsej državi. Prosto po Kordišu, začelo se je “teranje” podjetnikov z bajoneti v morje.
Kot je razbrati iz ministrovih besed, naj bi šlo, vsaj v začetni fazi, za mehanizme, ki omogočajo prostovoljen odkup dela lastništva podjetja. A kaj se zgodi, ko oblastniki “ugotovijo”, da delavci ali zaposleni enostavno nimajo kapitala za odkup upoštevanja vrednih deležev podjetij? Za družbe v branžah z nizko dodano vrednostjo je to zelo verjeten razvoj dogodkov. Bo odkup financirala država in tako pač nacionalizirala zasebna podjetja brez privoljenja lastnikov? Kaj se zgodi, ko se lastnik ne bo hotel prodati deleža podjetja managerjem v svoji upravi? Bo država skočila “na pomoč” in lastnika enostavno razlastila v prid njegovih zaposlenih?
Namig o zlovešči prihodnosti nudi ministrov opis situacije v družbi Domel. Zaposleni v podjetju naj bi bili v “stiski”. Ne zaradi slabih delovnih razmer ali izkoriščevalskih plač. Ne, zaposleni so v stiski, ker ne morejo prisilno odkupiti deleža podjetja od lastnikov. V plastično ponazoritev, to je tako, kakor da bi v mejnem sporu med dvema lastnikoma zemlje en sosed trdil, da mu drugi povzroča stisko, ker mu ne želi prodati deleža zemlje. Zgodba z Domelom ima sicer še dodatno plast bizarnosti. V tem podjetju je pred leti del managementa in zaposlenih že odkupil del podjetja. Danes se je lep del tistih, ki so takrat sami financirali odkup, že upokojil. Luka Mesec je situacijo komentiral tako: “Domelu preti nevarnost, da bodo zunanji lastniki sčasoma postali večinski lastniki, pri čemer si ti, v nasprotju z zaposlenimi, želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer.” Po domače: Nekdo, ki je celo življenje delal, verjel v podjetje, vanj investiral lastna sredstva, ki jih je zaslužil z delom v tem podjetju, se bo sedaj moral ločiti od svojega lastništva na račun nekdanjih sodelavcev. Neprostovoljno. Namreč, če bi šlo za prostovoljno prodajo delnic, bi se ta že izvedla.
Domelov model in Meščeva predlagana rešitev je, oprostite izrazu, maloumna, izusti pa jo lahko samo popolni ekonomski analfabet, ki trdi, da bo nova socialistična oblast gradila stanovanja po stroških 7 evrov na kvadratni meter gradnje ali pa da so slovenski izvozniki naša Ahilova tetiva. Luka Mesec je neslavni avtor obeh izjav. Ali se je Luka Mesec že vprašal, kaj se zgodi, ko se bodo upokojili novi lastniki, ki so lahko po konceptu prisilnega odkupa prišli do dela lastništva podjetja? Se bo tudi njih “olajšalo” za lastništvo?
Širjenje modela uzakonjene kraje po Sloveniji
Mesec pa se ne misli ustaviti pri Domelu. “Možnost vzpostavitve sistema lastništva zaposlenih se bo vsled sprejetja zakona odprla tudi za vsa druga podjetja, ki bodo v tem prepoznala dodano vrednost zase in za svoje zaposlene,” je navedel. Po Sloveniji pa se bodo očitno organizirale nekakšne delavnice za socialistično opismenjevanje. Osnovalo naj bi se podporno okolje za “ekonomsko demokracijo”, snovale naj bi se mentorske sheme, strokovna podpora, izobraževanja itd. Država bo tako izobraževala in ozaveščala o pozitivnih vidikih socialističnega samoupravljanja, to pa bo usmerjeno predvsem v lastnike srednjih in malih podjetij. Ob vsem tem pa se bo tudi mednarodno povezovalo. Morda s kakšnimi strokovnjaki iz Venezuele. Na tej točki bi morali slovenski podjetniki opraviti konkretno samorefleksijo, predvsem tisti, ki so se pustili zavesti leporečenju socialistični oblastnih monopolistov.
Direktorat bo zaživel v letu 2023
Zaenkrat sicer še ni znano, kdaj bo direktorat zaživel. Minister Mesec na konkretno vprašanje vodje poslanske skupine Jelke Godec ni imel natančnih odgovorov. Sprva je bilo predvideno, da bo področje “ekonomske demokracije” del novonastalega ministrstva za “solidarno prihodnost”. Nato je Mesec v septembru zatrdil, da ministrstva ne bo, nakar je predsednik vlade strl njegove načrte in dejal, da bodo v primeru referendumske potrditve imenovani ministri vseh treh novih resorjev. Več o dvornem sporu med socialističnim samoupravljalcem in elektroligarhom Golobom lahko preberete v članku Mesec je obupal nad idejo, prihodnost očitno ne bo solidarna.