Piše: Vida Kocjan
Konkurenčnost Slovenije v času vladajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba se znižuje – Slovenija nazaduje. Slovenija je od leta 2022 padla za osem mest na lestvicah konkurenčnosti, kar je slabše od Grčije v času finančne krize.
Na lestvici švicarskega Inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) za leto 2024 je Slovenija padla za štiri mesta, na 46. mesto med 67 državami, kar je nadaljevanje trenda padanja z 42. mesta v letu 2023, pri čemer sta bili vladna in poslovna učinkovitost ocenjeni kot najslabši področji.
Konkurenčnost Slovenije pod Golobovo vlado torej upada, kar potrjujejo podatki švicarskega inštituta IMD (padec na 46. mesto v letu 2024), upada pa tudi njena privlačnost za tuje naložbe (Slovensko-nemška gospodarska zbornica). V primerjavi z državami, kot so Estonija, Hrvaška in Nizozemska, Slovenija zaostaja zaradi visokih davčnih bremen, neučinkovite vladne politike in počasne digitalne preobrazbe.
Nazadovanje iz leta 2023 se nadaljuje
Nazadovanje je bilo opazno že v letu 2023. V obeh letih (2023 in 2024) je Slovenija padla za osem mest in se uvrstila v spodnjo polovico razvitih držav. V IMD ugotavljajo, da je to predvsem zaradi poraznega upravljanja države in počasnih reform. Podobno ugotavljajo tudi v evropskih institucijah in analitiki Evropske investicijske banke (EIB). Nobena od njih Slovenije ne uvršča med vodilne države.
Ključni razlog za nazadovanje v vladi
Ključni razlogi za padec konkurenčnosti so negotovost davčne politike, administrativne ovire in regulacije, težave z vladavino prava in učinkovitostjo javnega sektorja, povečanje javne porabe in neuresničene reforme.
Po ugotovitvah IMD se v slovenskih podjetjih soočajo s pomanjkanjem predvidljivosti glede obdavčitve dela in kapitala. Nadalje se postopki kljub napovedim vlade o debirokratizaciji za podjetja niso bistveno izboljšali. Veliko težavo predstavljajo tudi dolgotrajni sodni postopki, zapletenost postopkov javnega naročanja in pomanjkanje strateškega upravljanja. Ugotavljajo tudi, da se številne investicije v času zdajšnje vlade ne izvajajo transparentno (pregledno) ali se izvajajo počasi. Slednje je še posebej opazno po poplavah avgusta 2023. Med neuresničenimi reformami pa omenjajo pokojninsko, zdravstveno in davčno reformo, ki so bile napovedane, vendar ostajajo večinoma v fazi načrtov.
Veliko obljub, učinki nični
Od visokoletečih obljub vladajoče koalicije in Goloba ni torej nič. To se dogaja, čeprav ima Slovenija visoko izobraženo delovno silo, a ta odhaja v tujino. Imamo ugodno geografsko lego in relativno dobro razvito infrastrukturo, pri čemer pa s to vlado na žalost nazadujemo. Spomnimo na obljube Goloba pred volitvami aprila 2022, da bo podprl zahteve skrajne levice o moratoriju na širjenje cestne infrastrukture. Veliki zastoji so tudi pri posodabljanju železniške infrastrukture, kjer pa zdajšnja vlada enormne količine denarja usmerja k posameznim izbranim tajkunom iz vrst nekdanjega (Kučanovega) Foruma 21. Namesto obnov železniških tirov izvajajo nekakšne obnove posameznih železniških postaj, kamor se steka na desetine milijonov evrov. Zadnji primer je obnova postaje na Jesenicah, ki niti železniško vozlišče ni. Skratka. Prednosti, ki jih ima Slovenija, vladajoči ne izkoristijo, razlog za to pa je v njihovem pomanjkljivem strateškem vodenju.
Za Avstrijo in Češko, tudi Hrvaško
Primerjava konkurenčnosti po podatkih IMD je že za leto 2023 pokazala, da Slovenija močno zaostala. Avstrija je bila takrat na 26. mestu, Češka na 33., Slovenija pa na 42. Hrvaška je bila za Slovenijo. Vendar pa se je stanje na Hrvaškem v letu 2024 precej izboljšalo. Slovensko-nemška gospodarska zbornica poroča, da Hrvaška postaja privlačnejša za nemške vlagatelje. Slovenija je na njihovi lestvici privlačnosti za naložbe padla s 1. na 9. mesto med državami Srednje in Vzhodne Evrope, medtem ko je Hrvaška napredovala. Tudi Češka in Estonija sta že prehiteli Slovenijo po gospodarski razvitosti od padca komunizma, Poljska in Hrvaška pa naj bi jo prehiteli do konca desetletja, če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali.
Na vrhu lestvice IMD 2024 so Singapur, Švica in Danska. Njihova konkurenčnost temelji na visoki vladni in poslovni učinkovitosti, inovacijah, digitalni preobrazbi in prilagodljivosti gospodarskih politik. Slovenija zaostaja zlasti pri vladni učinkovitosti (46. mesto) in poslovni učinkovitosti (57. mesto).
Estonija je na indeksu mednarodne davčne konkurenčnosti (Tax Foundation) že enajstič zapored na 1. mestu med 38 državami OECD, in to zaradi enostavnega in preglednega davčnega sistema. Slovenija pa je zdrsnila s 16. na 22. mesto zaradi zvišanja davka na dohodek pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov.
Padamo tudi v ekonomski svobodi
To pa še ni vse. Najslabši smo pri črpanju evropskih sredstev in beležimo največji padec bruto domačega proizvoda v evroobmočju. Nadalje se je po zadnjih podatkih indeks ekonomske svobode v Sloveniji od leta 2022 zmanjšal s 70,5 na 65,9 v letu 2024, kar uvršča Slovenijo med »zmerno svobodne« države in zaostaja za nekaterimi postkomunističnimi državami, kot so Estonija, Litva in Hrvaška.
Tudi v tem delu strokovnjaki poudarjajo, da vlada Roberta Goloba ni sprejela zadostnih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, kar je privedlo do nižje stroškovno-cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov, zmanjšanja izvoza (za 0,6 odstotka, pri storitvah celo za 7,1 odstotka v prvem četrtletju 2024) in povečanja števila stečajev, zlasti v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.
Poleg tega Slovensko-nemška gospodarska zbornica poroča o nezadovoljstvu nemških podjetij z vladno politiko, saj je četrtina teh podjetij izrazila, da ne bi več investirala v Sloveniji zaradi slabše naložbene klime in pomanjkanja odzivnosti države. Prav tako je indeks mednarodne davčne konkurenčnosti, ki ga pripravlja Tax Foundation, pokazal slabše uvrstitve Slovenije, kar dodatno otežuje privabljanje tujih naložb.
Po drugi strani pa Robert Golob navaja, da Slovenija ostaja med vodilnimi državami na področju miru in razvoja (8. mesto na Indeksu dobrih držav), kar nakazuje določeno raven družbene stabilnosti, a ne neposredno gospodarske konkurenčnosti. Kljub temu gospodarstveniki, kot poroča Domovina, opozarjajo na povečevanje davčnih bremen in pomanjkanje dialoga z vlado, kar dodatno slabša pogoje za poslovanje.
Komentarji in izjave o primerjavi z drugimi državami: Slovenija izgublja konkurenčnost in privlačnost za tuje naložbe
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: Kritičen je do vladne politike pod vodstvom Roberta Goloba, ki spodbuja odliv kapitala in talentov, kar postavlja Slovenijo v slabši položaj v primerjavi z državami, ki privabljajo investicije, kot je Hrvaška. Opozarja, da Slovenija izgublja konkurenčno prednost.
Slovensko-nemška gospodarska zbornica: Poudarjajo, da četrtina nemških podjetij v Sloveniji ne bi znova investirala v Slovenijo, kar kaže na upad zaupanja v primerjavi z državami, kot je Hrvaška, ki izboljšuje svojo privlačnost.
Peter Stanovnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: Poudarja, da Slovenija zaostaja za vodilnimi državami (npr. Švica, Danska) pri vladni in poslovni učinkovitosti ter digitalni preobrazbi, kar omejuje njeno sposobnost za povečanje produktivnosti in dodane vrednosti.
Primerjava z izbranimi državami
Hrvaška: Hrvaška prehiteva Slovenijo pri privabljanju tujih naložb, zlasti nemških, zaradi nižjih stroškov dela in izboljšanega poslovnega okolja. Konkurenčnost Slovenije v primerjavi s Hrvaško se zmanjšuje.
Češka: Češka je prehitela Slovenijo po gospodarski razvitosti, delno zaradi boljšega upravljanja tujih naložb in nižjih administrativnih bremen. Slovenija pod Golobovo vlado izgublja prednost, ki jo je imela ob osamosvojitvi.
Estonija: Vodilna država na področju davčne konkurenčnosti (Tax Foundation) in digitalne preobrazbe. Njen enostaven davčni sistem in digitalna infrastruktura privabljata tuje naložbe, medtem ko Slovenija zaostaja zaradi višjih davkov in birokratskih ovir.
Nizozemska: Znižanje davčnega primeža (s 40 na 35,1 odstotka) in močna vlaganja v inovacije postavljajo Nizozemsko med vodilne v EU. Slovenija s 44,6-odstotnim davčnim primežem zaostaja, kar vpliva na privlačnost za visoko kvalificirane kadre.
