Piše: C. R., B. M. / STA, G. B.
Evroposlanci so, kot smo že poročali, včeraj na veliko zadovoljstvo Evropske komisije in njene predsednice Ursule von den Leyen potrdili evropski pakt o migracijah in azilu, katerega cilj je celovito urediti upravljanje migracij v EU. Največ prahu seveda še naprej dviguje sistem migrantskih kvot in solidarnosti, kar pomeni, da bi migrante v okviru EU premeščali iz države v državo.
V Bruslju so ob tem poudarili, da delo na področju migracij še ni končano. Navsezadnje že zaradi tega, ker se morajo o paktu izreči še posamezne članice. Temu nasprotujeta Madžarska in Poljska, v več drugih prestolnicah pa so sprejetje pakta pozdravili.
Pakt sestavlja deset zakonodajnih aktov, ki naj bi zagotovili več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja. Za eno ključnih velja uredba o upravljanju migracij in azila, v skladu s katero bodo morale vse članice pomagati tistim, ki se bodo soočale z migracijskim pritiskom. Uredba predvideva poseben solidarnostni mehanizem za pomoč tem državam. Preostale članice jim bodo lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov ali pa zagotavljanjem operativne podpore. Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov. V primeru kriznih razmer na področju migracij bo solidarnost v skladu z novimi pravili dodatno okrepljena. Evropska komisija bo lahko v tem primeru od članic zahtevala dodatne zaveze, pri čemer bodo prednost dali premeščanju. V primeru krize bo možno odstopanje od določenih pravil iz pakta.
Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise, fotografije obraza in podatke o osebnih dokumentih migrantov. Pakt prinaša še enotne standarde po vsej EU za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem in glede njihovih pravic, enoten pa bo tudi sam azilni postopek, ki bo hitrejši. Prav tako posodablja pogoje bivanja, ki jih mora prosilcem zagotoviti država, v kateri so. Zakonodajni sveženj poleg tega predvideva nov okvir za preselitev beguncev iz tretjih držav, da v EU pridejo po zakoniti poti. Sodelovanje članic bo prostovoljno.
Natančnejši podatki o sprejetem paktu so na voljo TUKAJ.
Zdaj bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Zakonodaja se bo predvidoma začela uporabljati spomladi 2026. Tako se je treba po potrditvi posvetiti njenemu izvajanju, je v odzivu poudaril belgijski premier Alexander De Croo, čigar država trenutno predseduje Svetu EU. Prihodnji mesec bodo v Gentu gostili tudi temu namenjeno ministrsko konferenco. Pri izvajanju bo po njegovih besedah ključno boljše varovanje evropskih meja, pravičnejša razdelitev bremen med vsemi državami članicami, pa tudi zagotovitev tega, da bodo Evropo dosegli samo prosilci za azil, ki so upravičeni do zaščite.
Von der Leyen in Metsola pozdravili sprejetje pakta
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je včerajšnji dan označila za zgodovinskega, se je strinjala, da delo na področju migracij s sprejetjem pakta še ni končano. Da je treba po sprejetju v Evropskem parlamentu zagotoviti, da bodo vse članice v celoti izvajale novo zakonodajo, je poudarila tudi predsednica parlamenta Roberta Metsola. “Izvajanje pa mora iti z roko v roki s človečnostjo,” je povedala.
Pri tem se težave obetajo predvsem s sodelovanjem Madžarske in Poljske. Varšava namreč kljub temu da je desničarsko vlado stranke Zakon in pravičnost zamenjala bolj proevropska vlada Donalda Tuska vztraja pri zavračanju premeščanja prosilcev za azil v okviru zgoraj omenjenega solidarnostnega mehanizma. Da bodo še naprej zavračali sprejemanje migrantov, pa so poudarili tudi v Budimpešti. V Berlinu, Atenah, Rimu in Parizu so medtem sprejetje pakta pozdravili.
Slovenski evroposlanci, z izjemo Romane Tomc in Milana Zvera (oba EPP/SDS), so pred glasovanjem napovedali, da bodo kljub nekaterim pomanjkljivostim podprli celoten sveženj zakonodajnih aktov. Zver in Tomc pa sta izrazila nasprotovanje t. i. obvezni solidarnostni v okviru solidarnostnega mehanizma.
