Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
“Predsednik uprave Aktiva group je finančni genij in je naredil to, kar je naredil, in jaz mislim, da je prav, da se začnemo tudi v Sloveniji zavedati, da bogati ljudje obstajajo in da pravzaprav tudi morajo obstajati,” je Nataša Pirc Musar pred leti v Tedniku voditelju Slavku Bobovniku povedala, kaj zares misli o pidovskemu tajkunu Darku Horvatu, ki je iz okoli 120 podjetij sestavil nepregledno mrežo in iz naših žepov potegnil približno 300 milijonov evrov. Skoraj polovica teh podjetij ima sedež v različnih davčnih oazah.
Kandidatka za predsednico Nataša Pirc Musar se med svojo kampanjo ne distancira zgolj od poslov svojega moža Aleša Musarja, pač pa tudi od poslov pidovskega barona Darka Horvata. V enem izmed zadnjih soočenj na RTVS je povedala, da je bila v Aktivi zaposlena le kratek čas, saj tam ni dolgo zdržala. Zakaj ni zdržala, ni povsem jasno – v Tedniku je namreč povedala tudi to, da je imela v Aktivi Group zagotovo najvišjo plačo. “To, kar je počel gospod Horvat, midva s tem nimava popolnoma nič,” je sedaj v soočenjih zatrdila Pirc Musarjeva – čeprav je analiza poslovanja zakoncev Musar pokazala, da to ne drži povsem, kar je potrdil tudi ekonomist dr. Rado Pezdir. Tudi po odhodu zakoncev Musar iz Aktive je bilo namreč še vedno prisotno sodelovanje z omrežjem Darka Horvata. Pezdir je v oddaji Beremo pripomnil, da je zanimivo naključje, da je imela ZIF Moneta v domeni omrežja Musarja garancije ravno pri Faktor banki – morda prav zato, ker je bil tam lastnik nekdanji poslovni partner, ki je obenem tudi v nadzornem svetu.
CG Invest v stečaju oziroma nekdanja Aktiva Naložbe, iz katere je Darko Horvat ustvaril svoj imperij, je po dosegljivih podatkih bankam odnesla okoli sto milijonov evrov, so leta 2013 pisale Finance. Leto kasneje sta Primož Cirman in Matjaž Polanič v Dnevniku pisala, da se je pidovski baron lotil obnove 37 milijonov evrov vredne vile v St. Moritzu – to so Horvatovi kupili leta 2009, uradna lastnica pa je bila njegova mati. Medtem ko je Horvat prenavljal svojo vilo, pa so v Sloveniji banke, ki jim je nekdanja Aktiva Naložbe (nato CG Invest) dolgovala okoli sto milijonov evrov, in stečajni upravitelj preiskovali njegovo zapuščino. Spomnimo, v začetku septembra 2014 je šla v likvidacijo Factor banka, ki jo je kar dvanajst let (med letoma 1998 in 2010) nadzoroval Horvat, CG Invest pa je bil eden njenih največjih lastnikov. Država je Banki Slovenije za likvidacijo banke odobrila za 540 milijonov evrov poroštev – o čemer so prav tako pisale tudi Finance. Posle CG Investa, iz katerega se je na račune nizozemskih podjetij, povezanih s Horvatom, prelilo 170 milijonov evrov, so nato preiskovali forenziki – Horvat je takrat sicer zanikal, da je še kakor koli povezan z družbo.
Poslovna shema Horvatove Aktive je bila ne glede na banko, pri kateri si je izposojal denar, vedno enaka
Njegov sistem je bil takšen, da si je denar sposodil v slovenski banki in ga nato posredoval podjetju v verigi. Bistveno pri tem je bilo, da je takšen tok denarja hitro prišel do davčne oaze, kje se je celotna transakcija učinkovito prekrila, od tam pa je bežal naprej po desetinah podjetij, ki jih je Horvat s sodelavci generiral na dnevni osnovi. Denar je usmerjal tudi k več deset prijateljskim povezavam, kjer so si zamenjevali celo imena in priimke ter tako brisali sledi za seboj. Na takšen način je popolnoma zakril sledi. Vmes se je Aktiva igrala tudi s prenosi kreditov, z navideznimi posli in zavarovanji znotraj omrežja. Sčasoma so praktično vsi izgubili sled za denarjem, ki so ga posojali Horvatu, živeli pa so v iluziji, da so vsaj zavarovanja za kredite ustrezna. Horvat se je s svojim pidovskim imperijem Aktiva še toliko bolj dejavno pojavil v drugi generaciji lastnikov Factor banke, ob njeni likvidaciji leta 2013. Mreža, ki je vzpostavila Factor banko in mreža okoli Aktive, sta bili namreč identični. V trenutku likvidacije Factor banke leta 2013 je bilo več lastnikov, med njimi tudi skupina Aktiva Naložbe, kasneje preimenovana v CG Invest. Skupino Aktiva Naložbe je obvladoval Darko Horvat, ki je bil tudi član uprave Factor banke in član nadzornega sveta. Zgodba o tem, kako je tranzicijski tajkun Horvat svojo hobotnico zgradil na vzporednem mehanizmu, je dostopna tukaj.
Revija Manager je leta 2007 Horvatovo premoženje ocenila na 190 milijonov evrov
Po Cirmanovih besedah v Dnevniku nič bolj ne simbolizira slovenske pidovske privatizacije kot javni poziv malega delničarja Aktive Invest Marka Zupančiča iz marca 2006: “V Aktivo Invest smo mali delničarji bivših pidov s certifikati vložili 300 milijonov evrov. Kje je zdaj naš denar? Hočem, da Darko Horvat odgovori na to vprašanje!” Tega Horvat nikoli ni storil, čeprav je še dobro desetletje pred tem vlagateljem obljubljal po “tisoč mark za certifikat” in s pomočjo lastne akviziterske mreže, prek katere je nekoč od vrat do vrat ponujal kozmetične izdelke Avon, v prvem valu s certifikati zbral za devet milijard nekdanjih tolarjev kapitala, torej devetdesetkrat več od njegovega osnovnega vložka v družbo za upravljanje. Horvat se je v zgodovino slovenske privatizacije za vedno zapisal vsaj z dvema dosežkoma. Najprej leta 1999 s prevzemom Tehnouniona, pri katerem je višje sodišče šele sedem let kasneje ugotovilo, da je bil izpeljan v nasprotju s prevzemno zakonodajo. Malim delničarjem Tehnouniona, ki ga je Horvat domnevno na veliko izčrpaval, je višje sodišče po neuspehu na sodišču prve stopnje priznalo tudi pravico do odškodnine. Leta 2006 pa je Horvat razburil 68 tisoč delničarjev Aktive Invest, Certius Investa, Aktive Avant in Arkade Holdinga, ki jih je želel združiti pod okrilje Aktive Invest. Vanjo je nameraval pripustiti zgolj 63 delničarjev, ki so imeli v lasti delnice s skupno nominalno vrednostjo najmanj milijon nekdanjih tolarjev, vsem drugim pa kot odpravnino izplačati skromno denarno nadomestilo.
In kakšen je epilog celotne Horvatove zgodbe? “S Horvatom ni mogoče priti v stik. Tako tudi ni jasno, ali je stik z njim že uspelo vzpostaviti slovenski policiji prek Interpola, saj proti njemu vodi najmanj dva predkazenska postopka,” so pred petimi leti pisali na Siolu.
