Piše: C. R.
Predsednica republike za tri nove ustavne sodnike predlaga Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Kek deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Kresal na področju delovnega prava in socialne varnosti, Starman pa na področju varstva narave, okolja in prostora. Ustavni sodniki za izvolitev potrebujejo 46 poslanskih glasov.
Novi ustavni sodniki bodo v primeru izvolitve nadomestili trojico ustavnih sodnikov, ki jim izteče mandat spomladi. Kek in Starman bosta nadomestila Mateja Accetta in Klemna Jakliča, ki jima mandat poteče 26. marca, Kresal pa Rajka Kneza, ki mu funkcija poteče 24. aprila.
Starmana je predlagala Univerza na Primorskem, Kresal pa Grega Strban s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Darja Senčur Peček s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prijava Kek je osebna.
Po navedbah iz urada predsednice Nataše Pirc Musar predlog kandidatur upošteva merila, ki jih je predsednica doslej že večkrat javno izpostavila. Poleg tega izbor vključuje strokovnjakinji in strokovnjaka s področij in poklicnih profilov, ki bodo vsebinsko okrepila ustavno sodišče, so izpostavili v sporočilu za javnost.
Po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema predsednica republike pričakuje, da imajo predlagani kandidati med poslankami in poslanci zadostno podporo za izvolitev. V primeru, da kateri izmed predlaganih kandidatov ne bo izvoljen, pa se upošteva drugi odstavek 165. člena ustave. Ta določa, da ustavni sodnik po izteku mandata nadaljuje z opravljanjem funkcije do izvolitve novega sodnika. “To torej pomeni, da v primeru neizvolitve predlaganih kandidatov nadaljujejo s svojim delom dosedanji ustavni sodniki,” so izpostavili v uradu predsednice.
Pirc Musar je predloge za ustavne sodnike danes posredovala v državni zbor. O novih ustavnih sodnikih bodo poslanci lahko odločali na redni januarski seji, ki se začenja 26. januarja, so še navedli v uradu predsednice.
Tamara Kek je pred pričetkom opravljanja samostojnega odvetniškega poklica leta 2012 svoje znanje med drugim pridobivala v uradu varuha človekovih pravic, na nekdanjem Generalnem davčnem uradu, na ministrstvu za finance, pri Informacijskem pooblaščencu in na ustavnem sodišču, je zapisano na spletni strani njene odvetniške pisarne. V javnosti je najbolj znana po zastopanju interesov v sanaciji bank razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic.
Izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Barbara Kresal je leta 2000 na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala z disertacijo Pravni vidiki plače. Kot je zapisano na spletni strani Fakultete za socialno delo, Kresal sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, na domačih in mednarodnih kongresih ter posvetih, teme njenega raziskovanja pa so predvsem individualna in kolektivna delovna razmerja, prepoved diskriminacije, fleksibilne in prekarne oblike dela, prenehanje zaposlitve, evropsko in mednarodno delovno pravo, človekove pravice in temeljne socialne pravice.
Marko Starman je magister pravnih znanosti in nekdanji večkratni državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za okolje in prostor, zaposlen je bil tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Trenutno je direktor Krajinskega parka Strunjan. Od leta 2009 pa je višji predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Predsednica republike ga je lani jeseni predstavila kot možnega kandidata za varuha človekovih pravic, a so mu v koaliciji odtegnili podporo.
Za varuhinjo človekovih pravic pa Pirc Musarjeva predlaga Simono Drenik Bavdek, ki je pri varuhu človekovih pravic trenutno pomočnica vodje centra za človekove pravice. Drenik Bavdek za izvolitev na položaj varuha v DZ potrebuje dvotretjinsko večino, torej 60 glasov poslancev.
Prejšnjemu varuhu človekovih pravic Petru Svetini je mandat potekel 23. februarja 2025, od tedaj institucijo vodi namestnik varuha. Predsednici republike pri imenovanju varuha človekovih pravic doslej ni uspelo pridobiti zadostne podpore poslanskih skupin. Tako v DZ ni posredovala kandidature njene favoritke Katarine Bervar Sternad, aktualni namestnici varuha Dijana Možina Zupanc pa ni uspelo čez sito DZ. Zadnjemu kandidatu, ki ga je predstavila, Marku Starmanu, pa je podporo že ob predstavitvi odtegnila koalicija.
Drenik Bavdek za izvolitev potrebuje dvotretjinsko večino, torej najmanj 60 glasov poslank in poslancev. V uradu predsednice republike so pojasnili, da se jo je predsednica odločila predlagati po posvetovanju z vodji poslanskih skupin, predstavnikoma narodnih skupnosti in nepovezanima poslancema. Predsednica republike ocenjuje, da bi kandidatko lahko podprli tudi v kateri od opozicijskih poslanskih skupin, brez katerih varuhinje ali varuha človekovih pravic v kakršni koli sestavi DZ ni mogoče izvoliti.
Drenik Bavdek je kot kandidatko za varuhinjo predsednici republike predlagal Ernest Petrič, podporo predlogu pa so podali Alenka Šelih, Mitja Steinbacher, Liana Kalčina in Vlasta Nussdorfer.
Kot so navedli v uradu predsednice, je Drenik Bavdek doktorica pravnih znanosti in docentka za ustavno in mednarodno pravo. V dosedanji karieri je bila med drugim vodja tedanjega oddelka za človekove pravice, Svet Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Na Dunaju pa je sodelovala tudi pri predsedovanju Slovenije OVSE v letu 2005.
Oktobra 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI). V tej instituciji je že dlje časa tudi sopredsedujoča pravni delovni skupini. Od leta 2020 je pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, kjer je bila ključna pri utrjevanju položaja Varuha kot institucije s statusom A po Pariških načelih Združenih narodov. Je tudi urednica, avtorica ali soavtorica več publikacij Varuha in alternativnih poročil Varuha mednarodnim mehanizmom o stanju človekovih pravic in pravne države v Sloveniji, so še zapisali v uradu predsednice republike.
Širši javnosti je sicer najbolj znana iz prisluškovalne afere, zaradi katere je Hrvaška pred leti izstopila iz arbitraže s Slovenijo in zaradi katere tudi ne priznava arbitražne sodbe o meji med državama.
“Zaradi novinarskih vprašanj glede njene vloge kot vodje projektne enote za pripravo zagovora Slovenije pred arbitražnim sodiščem in njene vloge kot agentke Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem za določitev stika Slovenije z odprtim morjem in meje med Slovenijo in Hrvaško” so se za pojasnilo glede tega odločili tudi v uradu predsednice. Kot so zapisali, je postopek zaključen od 29. junija 2017, ko je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo, Drenik Bavdek pa je sprejela odgovornost in posledice za svoje ravnanje v tej politično izpostavljeni zadevi.
Dodali so, da je arbitražno sodišče v Haagu tedaj presodilo, da njeno ravnanje ni vplivalo na nadaljnje delo sodišča. Prav tako tudi Nacionalni preiskovalni urad v preiskavi, ki jo je vodil v zvezi s tem primerom, pri Drenik Bavdek ni našel dokazov zlorabe položaja in nevestnega dela.
Drenik Bavdek je v izjavi ob predlogu, ki ga je podal Petrič, poudarila, da je varuh institucija, ki mora presegati dnevno politiko. Meni, da lahko s svojimi večdesetletnimi izkušnjami na področju varovanja človekovih pravic in širše to pomembno institucijo uspešno vodi ter jo dodatno okrepi.
“Čas, ki ga živimo, potrebuje močno, neodvisno in proaktivno institucijo Varuha človekovih pravic, ki učinkovito in hitro odgovarja na sodobne izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije, umetna inteligenca, dezinformacije, vse večja polarizacija, nestrpnost, strukturna neenakost, migracije, podnebna kriza, varnostnizacija, zagotavljanje človekovih pravic s strani gospodarstva, kriza multilateralizma na evropski in globalni ravni, pa tudi izzivi zagotavljanja dostopnosti zdravstvenih storitev, socialnih služb, vključno z dolgotrajno oskrbo, dolgožive družbe, varnega in zdravega okoljem, različnih manjšin in integracije,” je zapisala v izjavi.
Med področji, ki jim želi nameniti posebno pozornost, je izpostavila otrokove pravice. Kot je pojasnila, se že dlje časa zavzema, da bi v Sloveniji dobili specializiranega Varuha otrokovih pravic, ki bi lahko avtonomno deloval znotraj institucije Varuha. Pomembno se ji zdi okrepiti tudi aktivnosti Varuha na področju izobraževanja in usposabljanja o človekovih pravicah, bolj sistematičnega spremljanja stanja pravne države, presoje vplivov zakonodajnih predlogov na človekove pravice in vlaganja zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče.
O novih kandidatih za predsednika KPK ter za guvernerja Banke Slovenije pa še ni podatkov. Pirc Musarjeva sicer navija za že omenjeno Katarino Bervar Sternad.
