10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Peticija »571« očitno dobiva nadaljevanje: 22 urednikov slovenskih medijev se debelo spreneveda glede medijske situacije v Sloveniji!

Kot kaže, je razvpita peticija proti cenzuri iz leta 2007 dobila še eno sprenevedavo nadaljevanje. Tokrat so to naredili nekateri uredniki medijev (skupaj 22), ki so v javnost poslali skupno izjavo, v kateri v času krize s covid19 pozivajo h »koletivni akciji družbe«. Češ, sicer bodo posledice strašljive in »bodo nepopravljivo zadele generacije, ki prihajajo«. Ob tem menijo, da se mediji svoje odgovornosti zavedajo in opravljajo svoj del naloge.

 

“Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci prek različnih medijskih kanalov, vsebinskih formatov in žanrov lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19,« so zapisali v izjavi. Kot menijo, je treba postavljati tudi tista vprašanja, ki so za nosilce oblasti neprijetna. Pri tem se spoprijemajo s “stampedom lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij” in ne glede na vse vztrajajo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. “Za nas šteje le resnica,” piše v pismu.

Kalimerovski sindrom in mimikrija

Pa je res tako, kot trdijo? Kot menijo, je Slovenija v nečem izjema in sicer »v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.« V primerljivih demokratičnih državah oblasti poteze in ukrepe utemeljujejo strpno, konsistentno in razumljivo ter jih usklajeno osmišljajo, pri nas pa iščejo krivce, pri čemer smo v “zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji”, navajajo v pismu. Ob tem kažejo s prstom na vlado zaradi spreminjanja medijske zakonodaje.

A najbolj jih seveda motijo kritike. Kot sporočajo, so redkokje v Evropski uniji novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Ob tem trdijo, da so posledice obračunavanja z mediji »za družbo uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov.

Strel v lastno koleno

Zanimivo pa je, kako so se podpisniki v svoji izjavi ujeli v lastno zanko. Namreč, najprej protestirajo proti spremembam medijske zakonodaje, potem pa priznajo, da mediji pri nas delujejo v slabih razmerah tudi zaradi zastarele medijske zakonodaje – seveda poleg težav z lastništvom medijev ter finančnih in kadrovskih zagat.

»Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Celotno energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh nas, kot družbe,« so zapisali v zaključku pisma.

Zanimiva družba urednikov: od Mladine do Reporterja

In kdo se je podpisal pod izjavo, ki ima očitno močno kritje v socialističnem Društvu novinarjev Slovenije? Prvopodpisani je seveda Matija Stepišnik z Večera, med najbolj znanimi so še Manica J. Ambrožič iz informativnega programa TVS, Bojan Budja (Delo), Miran Lesjak (Dnevnik), Grega Repovž (Mladina), Tatjana Tanackovič (Nedeljski dnevnik), Vanja Vardjan (razvedrilni program TVS), Barbara Štrukelj (STA) in še mnogi drugi. No, v tem »jagodnem izboru« se je znašel tudi urednik Reporterja Silvester Šurla, kar pa tudi ni presenetljivo glede na »kopernikanski obrat« omenjenega medija, očitno po zgledu nekdanjega Magovega urednika in sedaj že nekaj let komentatorja na Delu Janeza Markeša.

In kaj reči ob tovrstnem sprenevedanju? Je morda temu krivo dejstvo, da se mnogi podaljški političnega podzemlja čutijo ogrožene? Dejstvo je namreč, da se takšne izjave pojavljajo zgolj v času desnosredinskih vlad oz. takrat, ko na oblasti ni strank tranzicijske levice, kar je zelo pomenljivo. In prav v tem času se tudi pojavljajo »špecanja« vlade raznim mednarodnim novinarskim organizacijam in tudi nekaterim tujim medijem (denimo nemški ZDF). Vsa ta novinarska srenja pa je molčala in se privoščljivo hihitala, ko je prejšnji premier Marjan Šarec javno pozival podjetja, naj ne oglašujejo v »nepravih« medijih. Zanimivo je namreč, da sami izražajo kritiko do vlade, nočejo pa biti tarča kritike in to razglašajo za napad na medijsko svobodo – pa čeprav so mainstream mediji v nasprotju s tezami iz omenjene izjave v zadnjem času kar nekajkrat pripomogli k prepričevanju državljanov, da izvajanje ukrepov sploh ni potrebno. Le kaj je bilo denimo treba v »prime time« nacionalne televizije uvrščati denimo kontraverznega Zlatana Čordića, ob tem pa se je urednik razvedrilnega programa TVS, ki nosi neposredno odgovornost za to dejanje, celo podpisal pod to izjavo, ki navaja, da se mediji v Sloveniji obnašajo odgovorno?

Tovrstno ustvarjanje nekakšne navidezne psihoze pa ima seveda svoj cilj: državljane prestrašiti in ustvariti ozračje, v katerem bo posameznik želel čimprejšnjo normalizacijo razmer tako, da bodo vzvodi oblasti spet v rokah »pravih«. Skratka: izjava 22 urednikov ni nič drugega kot instrument boja za oblast. Kar ni presenetljivo glede na lastništvo medijev, ki sega preko medijskih tajkunov vse do struktur političnega podzemlja. 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine