Piše: C.R.
Peter Šuhel, vodja kabineta predsednika vlade v vladi Janeza Janše (2020-2022) in mednarodni sekretar Slovenske demokratske stranke, je spregovoril za Voice of Europe. V intervjuju je komentiral aktualno politično dogajanje tako v EU kot tudi v Sloveniji in podal svoj pogled na dogajanje v Evropski ljudski stranki (EPP), Evropski komisiji ter o možnih zavezništvih in izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija.
Evropska ljudska stranka je največja sila v Evropskem parlamentu že desetletja in trenutno ima več kot 80 članic in partnerjev. Šuhel je izpostavil, da je pri tako veliki stranki razumljivo, da pride do trkov in nesoglasij, vendar je najpomembnejše, da so se člani vedno znali medsebojno spoštovati. Poudaril je, da to, kar velja za konzervativno v Sloveniji, še ne pomeni, da je konzervativno na Poljskem ali Luksemburgu. Žal pa so v zadnjih nekaj letih nekatere razlike znotraj EPP postale bolj očitne javnosti.
Šuhel je izrazil svoje prepričanje v zavezništvo med EPP in Evropskimi konzervativci in reformisti (ECR), a obžaloval pomanjkanje sodelovanja na parlamentarni ravni. Predlagal je predvolilno zavezništvo med EPP in ECR, poudarjajoč potrebo po močni konservativni koaliciji za soočanje s izzivi. Kritičen je bil tudi do trenutnega zavezništva EPP z levim političnim polom, ki pogosto ne spoštuje dogovorov in je agresiven v svoji ideologiji, ki jo želi vključiti praktično v vsako resolucijo ne glede na obravnavano tematiko.
Glede potencialnega sodelovanja EPP z ECR pa je Šuhel izrazil optimizem glede take koalicije v prihodnjem mandatu. Sam meni, da je takšno sodelovanje ključnega pomena za dolgoročno preživetje EU.
Izključitev Fidesza iz EPP je Šuhel označil za eno največjih strateških napak EPP v zadnjem desetletju, saj je stranko oslabila. Izključitev Fidesza je pripisal osebnim zameram in nesoglasjem glede migracijske politike ter pohvalil odziv madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána v zvezi z migracijami že leta 2015.
Glede evropskih volitev naslednje leto Šuhel napoveduje, da bo konservativnim silam v naslednjem mandatu uspelo doseči znatne pridobitve. Opozoril pa je tudi na dejstvo, da na teh volitvah ne bomo odločali le o sestavi Evropskega parlamenta, ampak o obstoju EU.
Peter Šuhel je kritično spregovoril glede zlorabe moči Evropske komisije, zlasti je izpostavil dvojna merila pri obravnavi držav članic. Izpostavil je primer Poljske in Madžarske, kjer Evropska komisija po njegovem mnenju uporablja pravno orodje za politične namene in napada konzervativne vlade. Dotaknil pa se je tudi Slovenije, kjer je Evropska komisija, namesto da bi ukrepala proti levi vladi zaradi kršenja Ustave v zadevi RTV, dejansko pohvalila takšno ravnanje.
Glede registra za transparentnost, ki je bil prvotno ustanovljen za spremljanje interesnih skupin, lobistov in svetovalcev, meni, da ne deluje učinkovito. Izpostavil je primere korupcije, ki se dogajajo v srednjem menedžmentu institucij EU, kjer se dejansko oblikuje politika. Kot primer je navedel škandal Qatargate, ki ni bil odkrit pravočasno zaradi pomanjkljive transparentnosti. Poudaril je tudi netransparentno delovanje Evropske komisije, predvsem komisarke Věre Jourove, ki se je vmešala tudi v slovensko pravosodje v zadevi RTV, potem pa na zahtevo dr. Zvera tudi ni želela predati dokumentacije v zvezi z njenim obiskom v Sloveniji.
Šuhel meni, da se mora v celoti začeti upošteva Lizbonska pogodba, ki določa nacionalne pristojnosti in načelo subsidiarnosti. Pozval je tudi zagotavljanju odgovornosti komisarjev za okrepitev demokratičnih načel v EU. Prav tako je izpostavil levo naravnanost Evropske komisije in EU institucij.
V zvezi z migracijskim paktom EU Šuhel nasprotuje obvezni premestitvi in je mnenja, da to pošlje sporočilo odprtih vrat in povečuje tveganje za ilegalne migracije. Pravi, da z zakonitimi migracijami nima težav, saj se „vsaka država lahko odloči, da povabi profil ljudi, ki jih želi. To je kot povabiti prijatelje v svojo hišo – samo povabljeni so dobrodošli; v vašem domu pa najbrž ne bi želeli ljudi, ki vstopijo tako, da razbijejo okno.“ Opozoril je tudi na povečanje kriminala in posilstev, povezanih z ilegalnimi migracijami. Za učinkovito obravnavanje trenutne migrantske krize je predlagal strog nadzor zunanjih meja EU, politike vračanja in ustanovitev centrov zunaj EU, kjer bi se obravnavale prošnje za azil in poudaril, da je na evropskih tleh potrebno spoštovati evropski način življenja in izgnati tiste, ki naše zakone kršijo.
Celoten intervju si lahko preberete tukaj.
Vir: sds.si