Piše: Gašper Blažič
Pater Peter Lavrih je frančiškan in vodja Komisariata za Sveto deželo, v sklopu katerega je v Sveto deželo odpeljal na romanje že na tisoče Slovencev. Sam se je prvič podal na romanje po bibličnih krajih že leta 1980, uradno pa tja vodi romarske skupine od leta 1988. Že več kot 35 let torej ustvarja zgodbo o stiku Slovencev s Sveto deželo.
Kdo so pravzaprav dandanes Palestinci, o katerih mediji ves čas govorijo in pišejo? Arabci?
Odgovor je točen. Arabski svet pozna klane. Šiite, sunite in podobno. Podobno je s Palestinci, ki so živeli na tem ozemlju, ko so se naselili v Palestino in Egipt po izgonu Judov, saj je bil Izrael že pod rimsko oblastjo razseljen. Samo redki Judje so ostali po razrušenju templja leta 70.
Tehnično gledano so vsi prebivalci tega območja, tako Judje kot Arabci, Palestinci?
Tako je. Po padcu Otomanskega cesarstva se je ta svet razdelil na angleško cono na jugu in francosko na severu, kjer so Francozi ustvarili cvetoči Libanon s šiitskim, sunitskim in krščanskim prebivalstvom. Po baselskem kongresu konec 19. stoletja so Judje izjavljali, da se bodo selili v Palestino. V svojo pradomovino. Pa so se že dogovarjali o preselitvi v kakšno afriško državo, celo na Madagaskarju.
Če prav vem, je območje britanske Palestine večinoma pripadlo Arabcem, ki imajo kraljevino Jordanijo. Judje so pravzaprav dobili manjši del.
Jordanija je nastala leta 1946, dve leti pred Izraelom. Mišljeno je bilo, da bo reka Jordan nekakšna meja. Leta 1948 pa je nastal Izrael med Jordanom in Sredozemskim morjem. Takoj po ustanovitvi so ga sosednje države napadle, Jordanija je zasedla Samarijo, območje Betlehema in Jerihe, medtem ko je Egipt zasedel Gazo na jugu. Tako današnji Palestinci pravzaprav nimajo razloga, da bi rekli, da je to »naša dežela« − njim dejansko pripada Jordanija. Navsezadnje je kralj Husein septembra 1970 poskrbel za poboj in izgon militantnih Palestincev. Od tod ime Črni september.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
