Piše: Petra Janša
O delu Društva sodnikov porotnikov Slovenije, kakšne pogoje morajo izpolnjevati in kakšno znanje je potrebno, da nekdo postane sodnik porotnik, koliko sodnikov porotnikov imamo v Sloveniji, kako se sestavljajo senati in kdo jih sestavlja, koliko lahko sodniki porotniki sodelujejo med samim sojenjem, se sodniki porotniki v sodnih dvoranah počutijo neodvisni, pa tudi o tem, s katerimi pravosodnimi institucijami sodeluje omenjeno društvo in pred kakšne izzive so postavljeni, smo se pogovarjali s predsednikom Društva sodnikov porotnikov Petrom Hartmanom.
Gospod Peter Hartman, ste predsednik Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Zakaj je bilo društvo sploh ustanovljeno?
Društvo smo ustanovili na mojo pobudo pred dobrim letom, to je maja 2024, prav zato, ker je bilo stanje na področju prisedniškega sodnega sistema – sodnikov porotnikov v Sloveniji nevzdržno in sistemsko spregledano. Združujemo vse sodnike porotnike in porotnice v Republiki Sloveniji.
Preden nadaljujeva intervju, bi vam rad predstavil boginjo Maat – simbol Društva sodnikov porotnikov Slovenije. Maat je v staroegipčanski mitologiji boginja resnice in pravice ter kozmičnega reda. Njen oče je bil sončni bog Ra, bila je sestra vladajočega kralja, čigar dolžnost je bila, da skrbi zanjo oziroma skrbi za red in harmonijo. Upodabljali so jo s krili in peresom ali z ankom (staroegipčanskim hieroglifom za besedo življenje, op .p.) ter žezlom, kot žensko v rdeči obleki, podobno Izidi, Hator in Neftis. Če se Maat ne bi upoštevala, bi se vse porušilo, družba bi razpadla, naravni pojavi bi bili porušeni. V vsaki okoliščini je najpomembnejša Maat. Na dan sodbe so srce umrlega položili na tehtnico, za protiutež je bilo pero boginje Maat. Srce je prinesel Anubis. Tot kot bog modrosti je zapisal rezultat. Hor je dobro dušo odpeljal do Ozirisa, gospodarja raja, tisti, ki so kršili 42 zakonitosti boginje Maat, pa so bili pogubljeni.
Zakaj torej je bilo društvo ustanovljeno?
Društvo sodnikov porotnikov Slovenije (DSPS) je bilo ustanovljeno tudi zaradi problema celotnega slovenskega sodstva, kjer ugotavljamo, da problem sodstva ni toliko formalni pravni okvir – hardware, glavni problem je personalna struktura, prevladujoč sodniški habitat – software.
Ustanovitev društva ni bila stvar ambicije, temveč nuje. V zadnjih 34 letih se je pokazalo, da se sodniki porotniki v sodnem sistemu prepogosto znajdejo kot pasivni opazovalci. V Sloveniji ima oblast ljudstvo, pravi 3. člen Ustave RS. Ljudstvo sodeluje prek sodnikov porotnikov na sodnih obravnavah, sodniki porotniki moramo za ljudstvo izvajati pravično, neodvisno in nepristransko sodno oblast. Če je ta element spregledan, je spregledan del sodne oblasti. In to je bil glavni razlog, da smo sodniki porotniki po vsej Sloveniji stopili skupaj in ustanovili svoje društvo.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
