“To je bil kraj izključenosti, trpljenja, nasilja in smrti. Po 30 letih je božja previdnost ustvarila oazo upanja, v kateri so ljudje znova našli dostojanstvo, kjer so mladi znova stopili na pot šole in so se starši lotili dela, da pripravijo prihodnost za svoje otroke. Skrajno revščino smo na tem kraju izkoreninili z vero, delom, šolanjem, vzajemnim spoštovanjem in disciplino. Tukaj vsi delajo,” je izpostavil argentinsko-slovenski misijonar Peter Opeka ob obisku papeža Frančiška na Madagaskarju.
Papež Frančišek je danes na Madagaskarju obiskal tudi naselje za reveže Akamasoa, v katerem deluje slovenski misijonar Peter Opeka, ki se je skupaj z več tisoč zbranimi na slovesnosti pridružil svetemu očetu.
Ne vdajte se v usodo
“Ko vidim, kako žarijo vaši obrazi, se zahvaljujem Gospodu, da je poslušal glas ubogih in izkazal svojo ljubezen z oprijemljivi znaki, kot je vznik te vasi. Vsak kotiček teh četrti, vsaka šola ali ambulanta, je spev upanja, ki postavi na laž in utiša vsako vdanost v usodo. Recimo z vso močjo: uboštvo ni stvar usojenosti,” je dejal papež v Akamasoi, kjer ga je v cerkvi pričakalo več tisoč mladih.
Mladim je dejal, naj se nikoli ne predajo pred pogubnimi učinki revščine. “Nikoli ne popustite pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase. To delo, ki so ga izvršili vaši predniki, je pred vami, da ga nadaljujete. Moč za to boste našli v vaši veri in v živem pričakovanju,” je dejal.
Zatem se je odpravil še med delavce v bližnji kamnolom, da bi podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo. Dopoldne je papež nagovoril okoli milijon vernikov, ki so se zbrali pri maši na stadionu severno od Antananariva. Opozoril je pred socialnim izključevanjem in izkoriščanjem narodne pripadnosti ali vere za lastne namene ter se zavzel za kulturo bratstva in sožitja.
Dobrotnik Opeka z vero, delom, šolanjem iz revščine potegnil na deset tisoče ljudi
Na obisk Akamasoe, naselja, ki je zraslo na nekdanjem smetišču, je papeža povabil Opeka med njunim srečanjem maja lani v Vatikanu. Mesto Akamasoa, kar v slovenščini pomeni dobri prijatelji, je Opeka začel ob pogledu na otroke, ki živijo na smetišču prestolnice Antananarivo, graditi leta 1989. Z delom v kamnolomu, izdelovanjem opeke, gradnjo, tesarstvom in kmetijstvom Opeka omogoča dostojno življenje 23.000 ljudem, 14.000 otrokom pa s šolanjem svetlejšo prihodnost.
“To je bil kraj izključenosti, trpljenja, nasilja in smrti. Po 30 letih je božja previdnost ustvarila oazo upanja, v kateri so ljudje znova našli dostojanstvo, kjer so mladi znova stopili na pot šole in so se starši lotili dela, da pripravijo prihodnost za svoje otroke. Skrajno revščino smo na tem kraju izkoreninili z vero, delom, šolanjem, vzajemnim spoštovanjem in disciplino. Tukaj vsi delajo,” je po navedbah MMC dejal argentinsko-slovenski misijonar Opeka.
Njegov oče se je po koncu vojne 1945 rešil iz Brnice pri Hrastniku, kjer so partizani brez sojenja pobili več tisoč ujetnikov. Pred komunistično oblastjo v Sloveniji in Jugoslaviji je v Avstrijo zbežala tudi mama in tam spoznala bodočega moža Lojzeta. Leta 1947 sta se s skupino več tisoč slovenskih političnih beguncev preselila v Argentino, kjer se jima je kot drugi od osmih otrok rodil sin Peter.
Frančišek je na Madagaskar, ki je ena od najrevnejših držav na svetu, prispel v četrtek iz Mozambika. Apostolsko potovanje bo sklenil v ponedeljek na Mauritiusu, kjer bo daroval mašo v Port Louisu.
Rok Kranjc/Nova24TV
