Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
“Enako kot v Franciji. Marine Le Pen je realni zmagovalec naslednjih predsedniških volitev, zato jo je treba zapreti. Janez Janša je realni novi premier RS, zato ga je treba zapreti. Sramota na n-to potenco. Kljub vsemu: blagoslovljeno nedeljo voščim,” je zapisal univerzitetni profesor Boštjan M. Turk.
Levica se je v desetletjih neprekinjenega vladanja (z redkimi premori; upoštevajoč tudi obdobje komunizma) preveč navadila oblasti. Že misel na izgubo moči in proračunskega korita je zanjo povsem nevzdržna. To je pokazala takoj ob nastopu zadnje vlade Janeza Janše, ko so ideološki in dejanski potomci (“udbovska deca”) rdečega plemstva – Jaša Jenull, Tea Jarc in Nika Kovač itd.) zagnali proteste za rušenje oblasti, in to v času zdravstvene krize, ko so bila v nevarnosti človeška življenja.
Likvidatorski duh reinkarniran v podobi petkovih kolesarjev
To je že leta 1992 preroško napovedal umorjeni karizmatik Ivan Kramberger: “In ko ne bodo vladali, dodajam, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst.” Nič ni sveto, niti človeško življenje, to so tako revolucionarji kot njihovi ideološki/krvni dediči že ničkolikokrat pokazali, med drugim tudi z ukinitvijo nacionalnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja. To je logika tovarišijskih kapitalistov/profit partizanov, ki ideologijo potrebujejo zgolj za zaslužek in vladanje.
Potreben je notranji sovražnik
Eden takšnih je zimzeleni oblastnik bizantinskega/cesarskega tipa Zoran Janković, ki rad razglaša, da je Ljubljana mesto heroj, ki je odprto, strpno “do vseh”. V resnici pa ohranja kastni sistem prvo- in drugorazrednih. To dokazuje njegov nepietetni odnos do v revoluciji pomorjenih Iških Romov (civilistov!!!). Priznanje, da se je zgodil zločin, in priznanje pravice do groba bi pomenilo začetek konca sistema, v katerem obstaja notranji sovražnik, ki je ključen za takšno vladanje. In če zločin ni bil nikdar obsojen in kaznovan, se prav lahko ponovi.
Trenta kot novodobni dachauski/čarovniški proces
In v današnjem času se žal ponavlja, le da zaradi okoliščin (EU, Bruselj itd.) v manj drastični obliki. Še vedno pa gre za notranjega sovražnika, ki ga je treba tako ali drugače likvidirati. Včeraj je odjeknila novica, da naj bi bil prvak opozicije pred volitvami ponovno obsojen na čarovniškem procesu (na dve leti in dva meseca zapora; več – tukaj). Očividno gre za ponovitev obsodbe v primeru Patria iz leta 2014. Modus operandi je že vnaprej znan: Janšo se obsodi in pošlje v zapor, pozneje pa zadeva na ponovljenem sodnem procesu zastara. Tako se izogne evropskim ustanovam …
Ljudje so siti čarovniških trikov “malega škrata”
Namen pa je očiten: preko spolitiziranega sodstva vnovič preprečiti zgodovinsko zmago SDS in Janeza Janše na parlamentarnih volitvah. Povezave med levico in sodstvom (denimo stranka SD) so že dolgo znane. Sodstvo služi za sanacijo “težav”, ki se jih ne uspe rešiti po klasični politični poti. Eksperiment z novim obrazom Robertom Golobom se je pričakovano vnovič sfižil, s starim obrazom Vladimirjem Prebiličem pa si verjetno obetajo Šarčev scenarij 2.0. Ljudje pa so siti čarovniških trikov “malega škrata”.
Obsodba Marine Le Pen je kot darilo za “strice”
“Zajci” iz “klobuka” “čarovnika Milana” publiko že dolgočasijo, zato bo vnovič potreben večji spektakel. Ljudje želijo kruha in iger … V tranzicijskem trobilu Mladina, znanem po finančnem napajanju iz javnega zdravstva, so razkrili podroben scenarij. Nedavno je bila kot nalašč na (političnem) procesu na zaporno kazen obsojena vidna konservativna francoska političarka Marine Le Pen. Za arhitekte tranzicijske levice je bil primer kot na pladnju, še toliko bolj zato, ker je Francija veljala za evropski zgled demokracije. In če lahko v Franciji, zakaj za boga ne bi tudi v Sloveniji …?
Golob se je izpel, diši po predčasnih volitvah, Janši in SDS pa se nasmiha prepričljiva zmaga na bližajočih se volitvah. To pa pomeni brutalen poraz levice, izgubo moči in proračunskega korita za “pujse”, ki so se vajeni rediti na davkoplačevalskih plečih (tranzicijske politike, NVO-je in medijske tajkune tipa Martin Odlazek ali Stojan Petrič itd.). Ravno zato bi bila vnovična obsodba Janše tik pred volitvami več kot dobrodošla. Zadevo pa je treba še dodatno zrežirati tako, da se Janšo dokončno onemogoči.
Janši bi prepovedali opravljanje javnih političnih funkcij
V Mladini so ob tem namignili na nov zakon o funkcionarjih, ki bi Janši onemogočil opravljanje javnih političnih funkcij, če bi bil pravnomočno obsojen (pri tem se vnovič zgledujejo po francoskem primeru obsodbe Le Pen & Co. – celoten članek). In lahko si mislimo, da z ozirom na parlamentarno večino levice sprejetje zakona ne bi predstavljalo večjih težav. Tranzicijska levica je v hudi stiski, zato posega po zadnji rešilni bilki – krivosodju.
“Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan …”
Vendar pa arhitekti iz političnega zakulisja pozabljajo na moč ljudskih množic. Spomnimo na proteste pred Celjskim sodiščem, spomnimo na rastoče nezadovoljstvo, ki vse bolj vre … Je lonec z vrelo vodo res smiselno pokriti s pokrovko?
Kontinuiteta, ki nam s posameznimi prekinitvami vlada vse od leta 1945, ima obsesiven občutek, da bo konec sveta, če sestopi z oblasti, kar z demokracijo nima ničesar skupnega. Toda mera krivic bo nekoč polna. Nič na tem svetu ni večno in usoda se lahko tudi obrne, ali če se izrazimo v bibličnem jeziku: “Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan …”
