Piše: C.R., STA
V norveški prestolnici Oslo so danes podelili Nobelovo nagrado za mir, ki jo letos prejmejo beloruski aktivist Ales Bjaljacki, organizacija za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Vodja organizacije Memorial je v govoru kritiziral “noro in zločinsko” vojno ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Pod Putinom se “odpor proti Rusiji imenuje ‘fašizem'” in je postal “ideološko opravičilo za noro in zločinsko agresivno vojno proti Ukrajini”, je v govoru ob prejemu nagrade dejal vodja organizacije Memorial Jan Račinski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po njegovih besedah ima nagrada za organizacijo velik simbolni pomen. “Poudarja, da državne meje ne morejo in ne smejo ločiti civilne družbe,” je ocenil in dodal, da je Memorial storil veliko, vendar ruskega napada na Ukrajino ni mogel preprečiti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina ne more doseči miru s tem, da položi orožje, pa je v govoru izpostavila vodja Centra za državljanske svoboščine iz Ukrajine Oleksandra Matvijčuk. “Ukrajinci si bolj kot kdor koli drug na svetu želijo miru. Toda miru ni mogoče doseči tako, da napadena država položi orožje,” je dejala in dodala, da “to ne bi bil mir, ampak okupacija”. Po njenih besedah so namreč mir, napredek in človekove pravice neločljivi.
Matvijčukova je že dan pred podelitvijo pozvala, naj ruskemu predsedniku zaradi vojne v Ukrajini sodijo pred mednarodnim sodiščem. Odvetnica, ki se ukvarja s človekovimi pravicami, je izrazila prepričanje, da bo Putin slejkoprej prišel pred roko pravice. “Putin se bo ustavil, ko bo ustavljen,” je opozorila.
S povedanim se je v petek strinjal tudi Račinski, ki je dejal, da se Ukrajina mora boriti za svojo neodvisnost. “Ukrajina se ne bori samo za svoje interese. Bori se za našo skupno mirno prihodnost,” je nekoliko previdneje izjavil, saj Moskva sankcionira tiste, ki kritizirajo njeno “posebno operacijo” v Ukrajini, navaja AFP.
Zaprtega beloruskega aktivista Bjaljackega je na podelitvi zastopala njegova žena Natalija Pinčuk. “Ales in vsi mi se zavedamo, kako pomembno in tvegano je izpolnjevati poslanstvo zagovornikov človekovih pravic, zlasti v tragičnem obdobju ruske agresije na Ukrajino,” je dejala in dodala, da je na tisoče Belorusov zatiranih in neupravičeno zaprtih, veš sto tisoč pa jih je prisiljenih v beg samo zato, ker želijo živeti v demokratični državi.
Po njenih besedah nagrada, ki jo je v imenu moža prejela, daje vsem Belorusom upanje, da lahko računajo na solidarnost demokratičnega sveta, navaja dpa. Pred tem je v petek izjavila, da se “o vprašanju Belorusije odloča tudi na bojišču v Ukrajini” in da od svojega moža, ki ga je od zaprtja videla samo enkrat, pa še to skozi stekleno okno, ni mogla dobiti govora za današnjo podelitev.
Danes je še ponovila njegove besede, da želi Rusija v Ukrajini ustvariti podrejeno diktaturo, kakršna je v Belorusiji.
Po besedah žirije so si letošnji prejemniki izjemno prizadevali za dokumentiranje vojnih zločinov, kršitev človekovih pravic in zlorab oblasti. “Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo,” je zapisala žirija.
Nobelove nagrade tradicionalno podelijo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada dobitniku prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.
Ostale nagrade, katerih dobitnike so objavili oktobra, bodo podelili popoldne v švedski prestolnici Stockholm.
