Piše: podpisniki
V četrtek 19. januarja 2023 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ukinitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve in združitvi obeh ustanov v novo muzejsko ustanovo. Zaposleni Muzeja novejše zgodovine Slovenije so v izjavi, ki jo je podpisala večina zaposlenih, zapisali, da o postopkih ukinjanja in združevanja obeh ustanov niso bili obveščeni in niso sodelovali. Prav tako ne poznajo morebitne študije o prostorskih, vsebinskih in finančnih posledicah ukinjanja in združevanja.
Podpisniki smo zato presenečani in razočarani, da so Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, torej vodstva društev, ki bi se morala po svoji funkciji in poslanstvu postaviti v bran avtonomije javnih zavodov, javno podprla vladno odločitev brez predhodnega posveta s kolegi v obeh Muzejih, ki sta predmet ukinitve in združitve z nejasnimi posledicami. Še več, nobeno od društev kot tudi ne Skupnost muzejev Slovenije, se ni posvetovalo o izjavi s svojimi člani ali člani izvršnih odborov, četudi v pismu pozivajo k sodelovanju, povezovanju, etični komunikaciji, sledenju načel demokratičnosti, vključenosti in soudeležbe.
Nedopustno in nedemokratično je, da se vodstva ključnih muzejskih društev in Skupnost muzejev Slovenije odločajo brez vednosti in soglasja svojih članov. Ni čudno, da zato pojem »stroka« vse bolj izgublja na javni veljavi in strokovnost vse bolj postaja prazna beseda in muzeji orodje političnega boja.
Podpisanim se glede na omejene prostorske, razstavne in depojske prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije ne zdi smiselno, da država brez resne predhodne analize o možnosth izvedbe začrtanega programa in poslanstva, združuje muzeja. Muzej slovenske osamosvojitve naj bi se po svojem poslanstvu in v sodelovanju z drugimi slovenskimi muzeji in zbirkami ukvarjal z dediščino osamosvojitve kot osrednjim izhodiščem svojega delovanja. Muzeološki koncept je bil izdelan na podlagi sodobnih dediščinskih pristopov. Temelji na konstruktivnem muzejskem pristopu, na pričevanjih in vključevanju različnih strani osamosvojitvene vojne in odpira osebni razmislek obiskovalca. Muzej je bil ustanovljen tudi zato, da bi sčasoma in skozi vključevanje javnosti pridobival gradivo, podobno kot mnogi slovenski muzeji. Zdi se, da se sedanja vlada ne zaveda, da ukinja simbolni in dediščinski temelj kolektivnega spomina lastne države. To je slaba popotnica za prihodnost slovenske državnosti in samostojnost države. Muzej osamosvojitve je namreč v skladu z ICOMovim kodeksom muzejske etike sledil potrebam sodobne družbe in konceptualno vključil velik del slovenske javnosti, ki meni, da je muzej osamosvojitve potreben.
Da se spreminja ustanovitvene akte in ustanavlja novo ustanovo le zato, da se zamenja dva vladajočim strukturam očitno neljuba direktorja, pa si glede na leto 2023, skoraj ne moremo misliti. Opozarjamo vse slovenske muzealce, da gre za nevaren pravni precedens, ki krči možnost demokratičnega odločanja in nasprotuje osnovnemu namenu demokracije. Ne pozabimo, demokratična menjava elit in priznavanje drugačnosti kot vrednote sta predpogoja sobivanja in družbenega blagostanja. Vzorec menjave direktorjev prek menjav ustanovitvenih aktov bi v prihodnosti lahko ogrozil delovanje pravne države in dokončno nadomestil demokracijo z demokraturo. Precedens je tudi resna grožnja samostojni muzejski stroki.
Podpisani pričakujemo in zahtevamo pojasnila vodstev vseh navedenih društev, zakaj so se odločili za podporo političnim elitam brez soglasja članov. Mar ni osnovno poslanstvo društev in Skupnosti muzejev Slovenije podpora muzealcev kot varuhov dediščine?
Od Ministrstva za kulturo pričakujemo pojasnila in zahtevamo, da se odločitev o ukinitvi in združitvi, ki je očitno narejena brez vsakršnih strokovnih podlag in resnih priprav, ponovno premisli. Dediščina je osnovno vodilo muzejskega dela, ustvarjanje smisla, pomenov in zgodb iz katerih je narejena naša identiteta in podlaga vsakršnega znanja o preteklosti. Zato je najmanj kar od politikov lahko pričakujemo, da spoštujejo avtonomnost in ingerenco muzealcev in ne posegajo vanjo z nestrokovnimi odločitvami.
Podpisani pozivamo javnost, da s podporo in razširjanjem tega odprtega pisma stopi v bran slovenskim muzealcem. Le tako bomo lahko skupaj zagotovili strokovnost, ki bo v prid demokratizacije slovenske družbe in bo dediščino postavila v osrčje vrednot, med katerimi imata pomembno mesto odprtost in pluralizem.
Ljubljana, Kamnik, 26. januar 2023
dr. Marko Štepec
ddr. Verena Perko
dr. Jelka Pirkovič
dr. Renato Podbersič
Janko Boštjančič
dr. Alenka Miškec
dr. Iztok Durjava
dr. Tomaž Lazar
dr. Uroš Košir
dr. Lilijana Žnidaršič
dr. Tomaž Ivešić
dr. Luka Vidmar
prof. Anton Arko
dr. Mira Miladinović Zalaznik
dr. Boris Golec
dr. Aleš Maver
dr. Jurij Perovšek
mag. Lara Štrumej
Tomaž Zalaznik
Jože Bartolj
Irena Uršič
dr. Primož Lampič
Jože Romšek
mag. Nika Dolinar Romšek
Martin Cregeen
Miha Gabrovšek
mag. Mateja Tominšek Perovšek
mag. Vito Oražem
Alenka Juvan
dr. Pavlina Bobič
dr. Jure Volčjak
dr. Tamara Griesser Pečar
mag. Nataša Nemeček
dr. Brane Senegačnik
Andrej Modic
Ljubica Modic
dr. Helena Jaklitsch
Helena Janežič
dr. Vesna Krmelj
dr. Vanja Kočevar
Nataša Strlič
cr. Vincenc Rajšp
Janko Rožič
dr. Igor Salmič
Jožica Šparovec
prof. Milan Škrabec
dr. Jože Možina
dr. Marjan Senegačnik
mag. Barbka Gosar Hirci
dr. Janez Šumrada
dr. Monika Kokalj Kočevar
dr. Ivan Čuk
mag. Renny Rovšnik
mag. Jože Podpečnik
mag. Andrej Hirci
Peter Bergant
Katarina Jurjavčič
dr. Pavel Car
Metod Benedik
mag. Blaž Otrin
Angelika Hribar
Mitja Pezdir
Jožica Pezdir
dr. Ana Lavrič
dr. Dejan Pacek
mag. Leopold Kožar
dr. Gašper Oitzl
dr. Bojana Rogelj Škafar
dr. Janez Juhant
dr. Marko Mugerli
dr. Žarko Lazarević
mag. Stane Okoliš
Zorko Vičar
Ana Vičar
Marjetka Jene
mag. Nataša Konc Lorenzutti
Pavel Jamnik
Slavica Kožar
dr. Mitja Ferenc
