Piše: C. R., STA
Člani odbora DZ za infrastrukturo podpirajo predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V razpravi so se osredotočili predvsem na posledice nedavnih poplav, ki po njihovem mnenju zahtevajo takojšnje ukrepanje. Bo pa treba ukrepe v prihodnjih tednih dopolniti, so prepričani. Predlagani dan solidarnosti je naletel na kar nekaj kritik.
Občine bi lahko tako za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode. Temu bi sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Ta novost bi po predlogu veljala za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.
Predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
Vlada je predlog novele zakona sprejela v soboto, v torek pa je predlagala še nekaj dopolnil. Med drugim naj bi država prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, financirala sedemdnevni izredni dopust, prizadetim podjetjem pa ukrep višje sile in čakanja na delo. Ponedeljek, 14. avgusta, bo dan solidarnosti in dela prost dan.
Predrag Baković (SD) je pozdravil hiter odziv vlade. “Verjamem, da to ni zadnji zakon, ki bo urejal to področje, ampak bo sledil niz dodatnih ukrepov,” je dejal. Opozoril je tudi na težave s pomanjkanjem obrtnikov in drugih usposobljenih delavcev.
Nataša Sukič (Levica) je med drugim opozorila, da bo treba na novo določiti poplavna območja v državi in prepovedati gradnjo na ogroženih območjih. “Ta tragedija je tudi priložnost za izboljšanje protipoplavne zaščite,” je poudarila.
Katastrofalne razmere kličejo po sodelovanju in preseganju razlik na podlagi političnih prepričanj, je prepričan poslanec Svobode Lenart Žavbi. “Lep primer tega je institut čakanja na delo, ki ga je začela prejšnja vlada, mi pa smo ga zdaj nadgradili,” je dejal.
V opoziciji so predlagane ukrepe pozdravili, a pričakujejo, da jim bodo sledili dodatni. Po besedah Zvonka Černača (SDS) manjka na primer ukrep, ki bi občinam odpravil nekatere administrativne prepovedi, da bi lahko pospešile sanacijo. “Vedno bolj se kaže, da ni dobro, da je odločanje o nekaterih stvareh, ki imajo posledice na občinskih ravneh, na državni ravni,” je dejal.
V NSi po besedah Jožefa Horvata pričakujejo, da se bo vlada takoj lotila tudi priprave celovitega interventnega zakona. Med drugim so predlagali, da bi vlada namesto nadomestnih bivališč v dogovoru z zavarovalnicami zagotovila polne odškodnine, ki bi ljudem omogočile nadomestno gradnjo.
Najmanj podpore so člani odbora namenili odločitvi vlade, da bo 14. avgust dan solidarnosti in dela prost dan. V opoziciji je prevladoval predlog, da bi namesto tega plače vseh zaposlenih za ta dan namenili v poseben solidarnostni sklad, pri čemer bi se država odpovedala prispevkom. Naklonjenost tovrstni rešitvi je bilo slišati tudi iz koalicijskih vrst.
Odbor bo glasovanje o predlagani noveli in predlogih dopolnil opravil v drugem delu seje, ki so jo zaradi obiska predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v DZ prekinili.
