Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi koordinator stranke Levica in minister Luka Mesec, ki je sicer v preteklosti zatrjeval, kako naj bi izvoz predstavljal ahilovo peto gospodarstva, kot kaže premore več “modrosti” kot stroka mednarodne gospodarske organizacije razvitih držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pri pripravi pokojninske reforme se namreč požvižgajo na njena opozorila, s čimer pa onemogočajo, da bi Slovenija dobila vzdržen pokojninski sklad.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da imajo v procesu priprave pokojninske reforme na mizi širok nabor ukrepov in scenarijev z namenom, da bi zagotovili oblikovanje pokojninskega sistema, ki bi bil pregleden, pravičen in vzdržen. Ob tem pa zagotavljajo, da dviga upokojitvene starosti ni mogoče najti med njihovimi izhodišči, čeprav vzdržnost brez dviga starosti sploh ni možna.
Meščevo ministrstvo se požvižga na priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slednja je namreč na podlagi analize med svojimi priporočili za Slovenija svetovala zvišanje najnižje starosti za upokojitev na 62 let. Trenutno je sicer najnižja starost za upokojevanje 60 let. Obdobje za oblikovanje pokojninske osnove, s tem pa tudi obdobje plačevanja prispevkov, želijo tako iz 40 let dvigniti na vsaj 42 let. Kot je povedal namestnik direktorja za zaposlovanje, delo in socialne zadeve pri OECD Mark Pearson je povečanje izdatkov za pokojnine eden največjih izzivov za našo državo.
Slovenija ima eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti
Po besedah Pearsona nizka upokojitvena starost in hitro starajoče prebivalstvo pomenijo, da bo brez pokojninske reforme do leta 2050 prišlo do povečanja izdatkov z 10 na 15,7 odstotka BDP. To pa pomeni drugi največji porast za Romunijo. “Višje izdatke bo imela leta 2050 le Italija, 16,2 odstotka, medtem ko se bodo izdatki za pokojnine v povprečju EU zvišali z 11,6 na 12,6 odstotka. Ker se bo slovenski pokojninski sistem v naslednjih desetletjih, še posebej med letoma 2030 in 2050, moral soočiti z velikim finančnim pritiskom, bo za zagotovitev njegove finančne vzdržnosti treba sprejeti odločne ukrepe,” je zatrdil po poročanju Dnevnika.
Ker pa po besedah Pearsona ni več na voljo zadostnega manevrskega prostora za povečanje prispevnih stopenj, ki so v Sloveniji že zdaj najvišje v celotnem OECD, vidi edino rešitev vidi v tem, da se dela dlje kot doslej. “Slovenija ima eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti, mladi pa prihajajo na trg dela prepozno,” je ob tem opozoril. Sicer pa pri OECD predlagajo tudi, da se pri izračunu pokojnine upošteva celotna delovna doba in ne najboljših 24 let dela. Zavzemajo se tudi za krepitev drugega oziroma tretjega pokojninskega stebra.
Foto: STA
Da je dvig starosti nujen se, kot kaže, vendarle zavedajo tudi nekateri na ministrstvu. Med njih se nedvomno uvršča Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je po poročanju MMC-ja na januarski seji odbora v Državnem zboru RS napovedal, da bo treba v luči oblikovanja pokojninske reforme med drugim spregovoriti o postopnem dvigu starosti za upokojevanje. S tem, ko dviga upokojitvene starosti ni med izhodišči Golobove vlade, se v resnici delo, ki je morda ljudem manj všečno, a nujno, da se zagotovi vzdržnost, le prelaga na prihodnjo vlado. To je seveda povsem neodgovorno, saj imamo že predolgo pokojninski sistem, ki je nevzdržen.
