1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

(NUJNO) Pravosodna ministrica se spominja genocida v Srebrenici, potem ko je pomagala braniti njenega storilca

Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)

Včeraj je svet zabeležil 28. obletnico genocida v Srebrenici. Točno ob 12. uri so se v prestolnici Sarajevo oglasile sirene v spomin na etnično čiščenje, ki se je začelo, ko so usodnega 11. julija v Srebrenico, domnevno varovano mesto, vkorakale enote bosanskih Srbov. Zločina in tragedije so se spomnili številni voditelji, a le redki s tako šibko moralno podlago kot domače politično vodstvo. Še posebej izstopa pravosodna ministrica Dominika Šarc Pipan, ki naj bi sodelovala v pravni obrambi vodje bosanskih Srbov, Radovana Karadžića. 

Že pred tem smo poročali o Nataši Pirc Musar. Tudi slovenska predsednica države se je spomnila na žrtve v Srebrenici, ki se, po drugi strani, doslej še ni uspela spomniti na sonarodnjake, ki nepokopani ležijo v breznih širom Slovenije. Javno izvajanje Dominike Švarc Pipan je še toliko bolj problematično. Danes se skuša predstaviti kot nekakšna zagovornica človekovih pravic. Ob obletnici genocida v Srebrenici je denimo navedla: “Sence Srebrenice nas bodo preganjale do konca naših dni.”

K temu je dodala zapis sodnika Fouad Riada iz Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je zapisal: “Prizori iz pekla, zapisani na najbolj temačnih straneh človeške zgodovine”. Ministričin zapis ne bi vzbudil veliko pozornosti, če ne bi prav ministrica Dominika Švarc Pipan sodelovala z odvetniško pisarno Drolec Sladojević, ki je branila Radovana Karadžića.

Eden od ustanoviteljev odvetniške pisarne Marko Sladojević se je v preteklosti navduševal nad vojnim zločincem. Za srbske medije je izjavil, da je zagovarjanje Karadžića kot igranje za Real Madrid in tudi, da Karadžića “zahodni mediji satanizirajo, on je popolnoma navaden človek”! Navdušenja nad poslom ni nikdar skrival. “Zakaj bi me za zagovornika hotel nekdo, ki je bil 15 let politik na vrhuncu. Bilo je neverjetno – kot v filmu! Prejšnji dan sem ga gledal na televiziji, danes sem njegov branilec,” je priznal v preteklosti.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan v objavi pravi, da s ponosom zastopa odvetniško pisarno Drolec Sladojević. (Vir: Facebook)

Sladojević je za Novosti še izpovedal, da Karadžić tudi med sojenjem in prestajanjem zaporne kazni ni spremenil svojih pogledov in prepričanj: “Svojih političnih idealov ni spremenil. Kakršen človek je bil v 90-ih, takšen je leta 2015. […] Poln je optimizma in entuziazma”.  

V genocidu v Srebrenici je leta 1995 umrlo več kot 8000 mož, med njimi tudi mladoletnikov. Zločin so zagrešile enote bosanskih Srbov (VRS) pod poveljstvom Ratka Mladića. V pobojih je sodelovala tudi paravojaška enota Škorpijoni iz Srbije. 25 tisoč žensk in otrok je bilo nasilno pregnanih iz območja. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je dogodek označilo kot genocid, sodbo je nato potrdilo tudi Meddržavno sodišče (ICJ).
Obramba je bila neuspešna

Obramba Radovana Karadžića je bila naposled neuspešna. Leta 2016 je bil obsojen na 40 let zapora za genocid in druge vojne zločine. Krivda mu je bila dokazana v desetih od 11 točk obtožnice. Leta 2019 mu je haaško sodišče zvišalo kazen na dosmrtno. Kazen je najprej začel prestajati v nizozemskih zaporih, nato pa je bil premeščen v Veliko Britanijo. Karadžić je nasprotoval premestitvi iz varnostnih razlogov. Nekdanjega srbskega generala Radislava Krstića, ki je bil pred tem premeščen na otok, je v zaporu v Wakefieldu preživel napad s strani islamskega ekstremista, ki mu je prerezal vrat. Otoške oblasti so incident priznale in mu dosodile 50 tisoč funtov odškodnine, poroča Guardian.

Izgovori ministrice
Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan se danes brani na spletu: “Bila sem tožilka. Ni treba verjeti vsega, kar drugi natolcujejo. Sicer pa – kvalitetna obramba je ključni del poštenega sojenja, le v takem procesu je lahko pravici zadoščeno.” Raziskovalni novinar Bojan Požar je pred časom pisal, da se je Švarc Pipanova po končanem pripravništvu v Haagu pristala v zgoraj omenjeni odvetniški pisarni. Pravosodna ministrica je torej zagotovo bila vpletena v delo in življenje pisarne v času, ko je potekalo sojenje Karadžiću, kot je razvidno iz objav na socialnih omrežjih. O njenem delu v pisarni je sicer malo znanega. Njena stran na Wikipediji tega dela njene kariere ne omenja. Jo pa zato pisarna še danes na svoji spletni strani pod zavihkom “Kdo smo” navaja kot del ekipe (TUKAJ).

Zadeve so v preteklosti povzeli tudi mediji v Bosni, kjer se je zvrstila serija naslovov, podobnih spodnjemu.

Vir: Splet

Pred časom smo za komentar povprašali vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki je še pred zaprisego ministrice dejal, da tovrstno delo odvetnika ne bi smelo diskvalificirati. “Gotovo pa v primeru potencialne ministrice prinaša to nek slab priokus. Meni se sicer to ne zdi tako zelo obremenjujoče. Pravzaprav se v tem primeru težko izjasnim.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine