Piše: Ivan Šokić (Nova24tv)
Peter Jančič, odgovorni urednik spletnega portala Siol, je v nedeljo, 7. novembra 2021, objavil kolumno z naslovom “Kučanov dolgi pohod”, v kateri je med drugim na piko vzel način odločanja ustavnega sodišča, ki je po Jančičevem mnenju posledica imenovanja sodnikov po tako rekoč partijski liniji. Trenutno razmerje moči na najvišji sodni instituciji v Sloveniji naj bi bilo 7:2 za levičarje.
“Milanu Kučanu, njegovim strankam KUL-a in protestnikom ni uspelo doseči, da bi bili v tem času že brez vlade in pred predčasnimi volitvami. So pa tudi s pomočjo svojih ustavnih sodnikov in političnih aktivistov pomagali, da nas je epidemija ujela manj zavarovane,” piše v svoji najnovejši kolumni na Siolu odgovorni urednik omenjenega portala Peter Jančič.
“S pomočjo Nataše Pirc Musar je policijskemu sindikatu na ustavnem sodišču v pičlem tednu uspelo doseči zadržanje ukrepa, ki je spodbujal cepljenje,” je zapisal Jančič. Večina ustavnih sodnikov je ocenila, da ima pogojevanje dela s cepljenjem za policiste in državne uradnike hujše posledice kot morebitno širjenje epidemije. Jančič to razume kot sporočilo ustavnega sodišča javnosti, da cepljenja niso pomembna in zadošča testiranje. Tako je namreč odločil večinski, levi del ustavnih sodnikov, ki v trenutni devetmestni sestavi zaseda sedem mest.
Protestniki nepomembni nastopači in pajaci
Po Jančičevem mnenju so razni protestniki nepomembni nastopači in pajaci, ki s svojim ravnanjem sami širijo virus. So poceni delovna sila v rokah politikov in državnih funkcionarjev. Po Jančičevem mnenju je bil vodja stranke Resni.ca Zoran Stevanović pri vsem tem precej nepomembna figura, nič bolj pomembna pa nista bila ne Zlatan Čordić ne Anis Ličina. “Prave sile v ozadju pa so bili šefi strank, ki so se na ulici pojavili le nekajkrat: Tanja Fajon, Marjan Šarec, Luka Mesec in seveda Milan Kučan.”
Svoje je po Jančičevem mnenju doprinesla tudi leva večina na ustavnem sodišču, ki je že pred poletjem odločila, da vlada zaradi slabe zakonodaje iz preteklosti nima pravnega temelja, na podlagi katerega bi lahko omejevala neprijavljene shode v času epidemije covida-19. Ustavno sodišče je v tem primeru ostalo zvesto črki zakona in vsem pravnim formalizmom, ki sodijo zraven. Včasih, opozarja Jančič, je bilo drugače.
Včasih, navkljub večji ideološki raznolikosti v klopeh ustavnega sodišča, so sodniki bili sposobni sprejemanja enoglasnih odločitev, tak primer je bila razveljavitev vseh sodb v primeru Patria. “Danes smo pa priča preglasovanjem. Med epidemijo. Tudi ta teden je bila še ena takšna sodba. Še bolj tesna večina je bila od običajne 7:2. Za je bilo pet sodnikov, proti trije. Med tistimi, ki so bili proti, je bil tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Ta je zelo prepričljivo opozoril, da večina ravna pravno nelogično.” Po Jančičevem mnenju v teh sodbah v času epidemije sploh ne gre več za pravo in pravičnost, temveč za priprave na volitve, ki bodo 24. aprila 2021.
Krivi so politiki
“Je pa odgovornost za to nepošteno pripisati le levi sedmerici na ustavnem sodišču. Niso se sami izvolili tja. Pravi problem so politiki, ki ne vidijo, da pretirano politično podrejanje sodstva ni v dobro države in ljudi. Da je sodstvo v celoti njihovo, so vajeni še iz prejšnjega sistema. Pa takšnih medijev tudi,” je v zaključku zapisal Jančič.
