Piše: Bogdan Sajovic
Različni viri blizu Beli Hiši in Pentagonu potrjujejo, da je predvčerajšnjim šest ameriških vojaških letal na iranske jedrske instalacije Fordow odvrglo ducat trinajst tonskih bomb GBU-57, katerih glavni namen je prodiranje bunkerjev.
Satelitski posnetki Fordowa z dne 22. junija prikazujejo šest verjetnih kraterjev vstopnih točk na vrhu grebena nad podzemnim kompleksom, v katerem sta dve dvorani z najmanj 2000 centrifugami. Približno polovica centrifug v Fordowu je naprednih centrifug IR-6. Po poročanju Wall Street Journal Fordow proizvaja, oziroma je proizvajal, mesečo zadostno količino griva za izdelavo ene jedrske glave.
Ameriški bombnik B-2 na jedrski objekt Natanz odvrgel dve bombi tipa GBU-57. Izrael je sicer ta objekt od začetka izraelske zračne kampanje proti Iranu 12. junija že večkrat napadel in po ocenah so že izraelski napadi verjetno poškodovali ali uničili več tisoč centrifug v Natanzu. Satelitski posnetki z dne 22. junija kažejo verjeten krater vstopne točke težke ameriške bombe v nadzemnem kompleksu jedrskega območja Natanz.
Združene države so tudi manevrskimi raketami, ki so jih izstrelili s plovil, napadle nedoločen jedrski objekt v Esfahanu. Ni jasno, na katero mesto so bili usmerjeni ameriški napadi. Izrael je že 13. in 21. junija ciljal na Center za jedrsko tehnologijo v Esfahanu (ENTC) in povzročil znatno škodo več objektom v kompleksu, vključno z obrati za proizvodnjo centrifug in obratom za pretvorbo urana. Satelitski posnetki z dne 22. junija kažejo, da so ameriški napadi verjetno poškodovali dodatne stavbe v kompleksu. Združene države so morda napadle tudi nov iranski jedrski objekt južno od Natanza v provinci Esfahan. Inštitut za znanost in mednarodno varnost je aprila 2025 poročal, da Iran gradi varnostni obod okoli dveh podzemnih jedrskih tunelskih kompleksov, ki se nahajajo na gori Kolang Gaz La, južno od kompleksa za bogatenje urana v Natanzu.
Natančnega obsega škode na lokacijah Fordow, Natanz in Isfahan ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Iranske oblasti omenjajo »omejen obsega škode«, karkoli naj bi to že pomenilo.
Iranski državni mediji so navajali izjavo Behrouza Kamalvandija, tiskovnega predstavnika Iranske organizacije za atomsko energijo (AEOI), ki je dejal, da so kritično opremo in materiale pred ameriškim bombardiranjem premestili z lokacije Fordow na skrivno varno lokacijo.
Tudi viri blizu izraelski vladi so potrdili, da je škoda na iranskih jedrskih instalacijah po ameriškem napadu znatna, vendar pa objekti do konca le niso bili uničeni. Potrdili so tudi, da so po njihovih informacijah Iranci dejansko vsaj del opreme iz Fordowa evakuirali na drugo lokacijo.
No, po vsem sodeč so Američani oziroma predsednik Donald Trump zadovoljni z škodo, ki jo je povzročil napad. ZDA so sporočile, da se ne nameravajo vmešavati globje v vojno med Izraelom in Iranom, ter da je bila njihova bombna intervencija namenjena izključno uničenju irnskea jedrskega programa. Zdaj, ko se je to zgodilo, Združene države naj bi ne izvedle dodatnih napadov na Iran, razen če se Iran ali njegovi zavezniki ne bodo maščevali in neposredno napadli Američanov oziroma skušali škodovati ameriškim interesom. Kar je sicer zelo širok pojem. Vendar se vsej za zdaj zdi, da se ZDA resnično ne nameravajo še bolj vmešavati v iransko-izraelski spopad, čeprav »nimajo nič proti, če Izrael nadaljuje za letalskimi napadi«.
Uradni Teheran po ameriškem napadu ni sprožil običajnega rafala groženj proti ZDA. Napovedal je sicer možnost zaprtja Hormoške ožine za ves ladijski promet, kar bi otežilo svetovno preskrbo z nafto in pognalo cene v nebo, a to mora še uradno potrditi Iranski vrhovni vojni svet. Podobno »spravljive« so tudi z Iranom povezane islamistične milice in teroristične organizacije, ki sicer obsojajo napade, z akcijami proti Američanom pa so zagrozile le v primeru, če bi ZDA tudi uradno napovedale vojno Iranu oziroma začele z invazijo Irana.
Vir: Iran Update Special Report, June 22, 2025, Evening Edition | Institute for the Study of War
