Piše: Dr. Metod Berlec
V tokratni številki Demokracije se sprašujemo, ali se bo vlada s pomočjo Evropske unije znala uspešno soočiti s posledicami katastrofalne ujme, ki je v začetku avgusta prizadela severni del Slovenije. Številnim je poplavilo domove, mnogi so ostali brez njih, kraji brez prometne in komunalne infrastrukture. Škoda je ogromna. Slovenijo sta obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Obljubila sta pomoč, a dejstvo je, da mora, kot piše naša novinarka Vida Kocjan, največ postoriti slovenska vlada.
To je vlada, ki jo vodi Robert Golob in se do sedaj ni izkazala. Prej nasprotno. Pomaga ji desnosredinska opozicija in ji v nasprotju s preteklimi leti, ko smo se znašli sredi največje zdravstvene krize (epidemije novega koronavirusa), ne meče brezglavo polen pod noge kot prejšnja leva opozicija, ampak pomaga, kjer le more. Ali bo vlada uspešna pri odpravi posledic katastrofalne ujme, bo pokazal čas, saj so eno promocijske predstave za javnost, nekaj drugega je konkretno odpravljanje posledic poplav v praksi. Poleg tega je nerealno pričakovati, da bodo hiše obnovili ali na novo zgradili z danes na jutri, saj vsaka stvar potrebuje svoj čas. Še posebej graditev hiš, kjer se je treba najprej soočiti z ogromno birokratske »papirologije«, te pa je, kot vemo, z vsakim letom več, ne manj.
V senci tega sta prejšnji teden minila dva dogodka; to je evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov in brezobzirna odstavitev dosedanjega v. d. direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije s strani t. i. civilne družbe oziroma levičarskih jurišnikov, ki so povezani z vladajočo garnituro. Pri obeh dogodkih se je pokazala omejenost vladajočih in njihovih podizvajalcev. Prejšnjo sredo je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana potekalo polaganje cvetja pred ameriškim veleposlaništvom, pri zaporniških celicah in pri spomeniku žrtvam vseh vojn. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je zvečer v ljubljanski stolnici daroval tudi mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, pri čemer je bila opazna odsotnost vladajočih. Zore: »Glede na to, da nekaterih političnih predstavnikov danes ni tukaj, bi človek dejal, da totalitarizmi v vseh nas še vedno niso deležni enake obsodbe.« Nedvomno je imel prav, saj je bilo očitno, da vladajoča tranzicijska levica na ta evropski dan gleda z nelagodjem. Na omrežju X (nekdanji Twitter) so namreč zapisali, da obsojajo vse zločine proti človečnosti in sočustvujemo s svojci žrtev. In dodali: »Slovenski narod je še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma.« S tem so, potem ko so ukinili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, še enkrat potrdili, da jim je ideološko blizu komunizem, ki ga niso zmožni obsoditi, čeprav je slovenski narod veliko bolj prizadel kot fašizem in nacizem. Ali kot je spomnil slavnostni govornik v ljubljanski stolnici profesor za evropsko pravo dr. Matej Avbelj, je bil slovenski narod, ki je bil stoletja brez svoje države, v prvi polovici dvajsetega stoletja »skorajda edinstveno v Evropi zapisan uničenju pod udarno pestjo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma«. Zato se je treba spominjati trpljenja in žrtev, ki so jih povzročili vsi trije totalitarizmi. »Spominjamo pa se zato, da se ne bi nikdar več ponovilo. Ne gre za nikakršno revizijo ali reinterpretacijo zgodovine, gre za civilizacijski minimum.«
Prejšnji četrtek pa je bil narejen še en korak k političnemu prevzemu RTV Slovenija s strani vladajoče garniture. Svet RTVS je na predlog predsednika uprave Zvezdana Martiča podal soglasje upravi k neutemeljeni razrešitvi Uroša Urbanije z mesta v. d. direktorja Televizije Slovenija. Pri tem je šel predsednik sveta RTVS Goran Forbici v svojih totalitarnih popadkih celo tako daleč, da Urbaniji na seji ni dal niti možnosti zagovora. Kot v nekdanjih partijskih časih, čeprav so takrat, vsaj običajno, obtožencu dali možnost, da se vsaj formalno lahko brani. Nad načinom dela novega sveta RTVS se je obregnil celo nekdanji (levi) generalni direktor RTVS Igor Kadunc, ki je ta javni zavod vodil pred Andrejem Grahom Whatmoughom. »Razmišljam, ali je to sploh mogoče? Da je javna RTV postala neko tajno društvo PGC! Da ne objavijo javno sklica seje sveta, da pod točko razrešitev v. d. direktorja TV ne posredujejo gradiva ali vsaj povzetka razlogov za razrešitev. To je še tako osovraženi Andrej Grah Whatmough zmogel narediti!« Skratka, totalitarno in brez pameti!
