Piše: Gašper Blažič
Da je pogled iz Bruslja na slovensko notranje-politično dogajanje lahko tudi drugačen in prinaša širši zorni kot, je dokazala tudi Mojca Širok, ki je pred manj kot mesecem dni izjavila nekaj, kar je domače “politkomisarje” spravilo v bes.
Spomnimo. Konec aprila je v podkastu Umetnost možnega dopisnica Mojca Širok – gre za eno najbolj izkušenih dopisnic nacionalne televizije iz tujine – dejala naslednje: “SDS je edina, ki razume, kako se deluje na evropski ravni. Njen predsednik Janez Janša je edini, ki razume evropsko politiko in se v njej udejstvuje tudi takrat, ko ni v vladi.”
Dopisnica iz Bruslja: “SDS je edina, ki razume, kako se deluje na evropski ravni.”
Ob tej izjavi so predvsem zagovorniki čistk dvignili obrvi in zastrigli z ušesi. Nekateri so se takoj odzvali z žaljivkami v slogu “Et tu, Brute”.
Kakorkoli, na povezanost z odhodom Mojce Širok iz Bruslja ter citirano izjavo opozarja tudi nekdanja poslanka SMC Monika Gregorčič:
Odpoklic zaradi te izjave?⤵️ https://t.co/kWLXt0eifd pic.twitter.com/Agyfh2252y
— Monika Gregorcic (@mgregorcic) May 22, 2024
Ob tem smo seveda ugibali, ali se bo tudi njej zgodilo podobno, kar je že doživela zdaj že nekdanja dopisnica iz Londona Nina Kojima (ex Simonič), ki jo sedaj mainstream mediji sesuvajo, češ da si je protipravno prilastila drago opremo v lasti RTVS in da besno obračunava z direktorico TVS Ksenijo Horvat. Nina Kojima je namreč pred meseci povedala nekaj grenkih resnic o “depolitiziranem” vodstvu RTV, seveda ji je isto vodstvo že ukinilo dopisništvo v Londonu.
Dopisniško mrežo hkrati krčijo in ne krčijo
No, vsaj uradno naj bi bil odpoklic Mojce Širok povezan s krčenjem dopisniške mreže TVS v tujini, bojda zaradi finančnih težav javnega zavoda. Takšne načrte naj bi sicer imelo že prejšnje vodstvo RTV, vendar so očitno mnogi pričakovali, da bo uprava RTVS pod vodstvom Zvezdana Martića te načrte opustila. Kar pa se ni zgodilo – ravno nasprotno. No, nekako je razumljiv umik dopisništva iz Moskve, od koder se dolgoletna dopisnica Vlasta Jeseničnik očitno ne javlja ravno pogosto in se mora samocenzurirati. Že zaradi samih razmer v Rusiji, kjer ima Putinov režim vse tuje dopisnike na piki, pa tudi zaradi dejstva, da živi v državnem stanovanju. Pa tudi stroški dopisništva v Moskvi naj bi bili višji kot drugod. Res pa je, da je zaradi vojne v Ukrajini potrebna medijska prisotnost. Iz Ukrajine sta se nam doslej javila (vmes že degradirani) Valentin Areh in pa prodorna dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen W. Švegl.
Zato pa je toliko bolj presenetljivo, da želi Martićeva uprava skrčiti dopisništvo v Bruslju, ki je politično središče Evropske unije, od tam je mogoče pokrivati tudi širšo regijo Beneluksa ter dogajanje v Strasbourgu, kjer ima uradni sedež Evropski parlament, tam je tudi navsezadnje sedež Sveta Evrope. V regiji se nahajajo še Den Haag (sedež mednarodnih sodišč) ter Luksemburg.
Spomnimo: ob osamosvojitvi Slovenije je TV Slovenija imela dokaj razvito dopisniško mrežo, nekatere dopisnike je imela skupaj s časopisom Delo (denimo Božo Mašanović iz Pariza/Ženeve, Peter Potočnik iz Zagreba), druge skupaj z nacionalnim radiom (npr. Zdenka Bakalar iz Sarajeva, Biserka Povše iz Beograda), sicer pa je imela TVS številne dopisnike iz Beograda (Vladimir Vodušek), Trsta (Igor Gruden), Celovca (Lojze Kos), Rima (Mojca Drčar Murko, ki je kasneje postala evropska poslanka), tedanje politične prestolnice (zahodne) Nemčije Bonna (Marjan Sedmak), Dunaja (Bojan Grobovšek), Bruslja (Mirjam Aćimov Oblak), Moskve (Miha Lampreht), Londona (Alja Košak), New Yorka (Mitja Meršol, ki se je nato preselil v London, nasledil ga je Uroš Lipušček), Jeruzalema (Vojko Plevelj), Budimpešte (Alenka Auersperger) … No, res je, da so bile takrat razmere nekoliko drugačne, mnogi dopisniki so delali za več medijev hkrati.
Stavkovni sporazum kot novo dovoljenje za čistke?
Ali je morda aktualno dogajanje povezano tudi s stavkovnim sporazumom, ki je bil dosežen prav včeraj? Predsednik uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Zvezdan Martić je svet zavoda na včerajšnji seji obvestil, da je uprava z novinarskimi sindikati podpisala stavkovni sporazum. Svet pa je s sklepom upravi naložil, da na prihodnji seji predstavi finančne in kadrovske učinke sporazuma. Na seji so razpravljali tudi o spremembah v dopisniški mreži. “Danes smo podpisali stavkovni sporazum z novinarskimi sindikati in s tem se je stavka po dveh letih zaključila. Tako da je tudi eno težko breme, ki je ležalo na vseh, tudi na javnosti in RTVS, s konstruktivnim sodelovanjem obeh strani zaključeno,” je na seji povedal Martić.
Svetniki so konec stavke pozdravili, v razpravi pa najprej pričakovali odgovore, zakaj je uprava za dosego dogovora s sindikati potrebovala devet mesecev. Martić in predsednica koordinacije novinarskih sindikatov na RTVS Helena Milinković sta zagotovila, da je šlo za natančno usklajevanje, k trajanju pa so prispevale tudi odsotnosti, bolezni in druge obveznosti. Milinkovićeva je ob tem poudarila, da bodo zadovoljni, ko se bo dogovor začel izvrševati. “Mi lahko tu filozofiramo, iščemo rešitve, ampak če stabilnega sistemskega financiranja javnega zavoda ni, potem se ne bo nič zgodilo,” je poudarila. Od sveta pa pričakujejo, da bo odgovorno sprejemal odločitve ter da v razpravi o programsko-produkcijskih načrtih ne razmišljajo o osebnih preferencah, ampak o javnosti, gledalcih, poslušalcih, bralcih in zaposlenih.
Namestnica predsednika sveta Špela Stare je od uprave zahtevala pojasnila o spremembah v dopisniški mreži. Strinjala se je, da so nekatere spremembe predvidene že v PPN za letošnje leto, a dodala, da jo krnitev dopisniških mest skrbi in da to ni prava smer. Član sveta Boštjan Ogris pa je poudaril, da so dopisniki in aktiv informativnega programa v pismih opozorili na nepreglednost uprave pri spremembah dopisniške mreže. Martić je zagotovil, da se dopisniška mreža ne krči in da je šlo za šum v komunikaciji, a potrdil, da organigram o razdelitvi dopisnikov na televizijske in radijske umikajo. Direktor Radia Slovenija Mirko Štular pa je dodal, da ne gre za razkroj mreže, morajo pa se držati letošnjega PPN. V njem je sicer določeno, da se konec julija zapira eno dopisniško mesto v Bruslju, dopisniški mesti v Moskvi in Rimu pa bosta zaprti med 31. avgustom letos in predvidoma 1. januarjem 2025.
Štular je poudaril, da se mora dopisniška mreža posodobiti in postati bolj učinkovita. O ukinitvi enega dopisnika v Bruslju je dodal, da noben zavod podobne velikosti tam nima dveh dopisnikov. Zaradi vojne v Ukrajini pa razpravljajo tudi o podaljšanju dopisništva v Moskvi. Povedal je še, da posodabljajo pravilnik o delovanju dopisniške mreže RTVS v tujini, v katerem bodo skušali dati večjo finančno odgovornost direktorjem, ker bodo na tak način lažje razporejali sredstva.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so sicer v ponedeljkovem sporočilu za javnost opozorili, da bi načrtovane spremembe organigrama RTVS lahko vodile do dodatnega razkroja mreže dopisnikov RTVS v tujini. Uprava je namreč zavrnila predlog sprememb pravilnika o dopisniški mreži in sama predlagala delitev dopisnikov iz tujine na radijske in televizijske. V DNS so opozorili, da delitev dopisnikov na radijske in televizijske ni vzdržna ter sproža vrsto vprašanj o preglednosti in učinkovitosti takšnega sistema. Opozorili so tudi na škodljivo odločitev uprave RTVS, da ukine drugo dopisniško mesto v Bruslju ter za štiri mesece zamrzne dopisništvi v Rimu in Moskvi. “Javnost si zasluži biti dobro obveščena o dogajanju v tujini,” so zapisali. Pod dopis se je podpisala že omenjena Špela Stare, ki je tudi generalna sekretarka DNS.
Horuk v nove čase?
Vodstvo RTVS pa je v sporočilu za javnost zavrnilo očitke, da naj bi z organizacijskimi spremembami razkrajali dopisniško mrežo v tujini. Zapisali so, da se zavedajo vrednosti dopisniške mreže in pomena, ki jo ima za opravljanje poslanstva javnega medijskega servisa. “Vodstvo si namreč močno prizadeva, da kljub težki finančni situaciji dopisniško mrežo ohrani kot enega izmed temeljev svojega poslanstva. Spremembe pa so nujne, saj se mora tudi dopisniška mreža tako sistemsko kot tudi strukturno prilagoditi zahtevam sodobnega časa in novih tehnologij,” so zapisali.
Povedano drugače: vodstvo RTVS očitno vendarle skuša krčenje dopisništev usmeriti tako, da se najprej znebi politično neprimernih podpisnikov.
In še za na konec: tudi razvpita slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon (nekaj časa tudi z dodatnim priimkom Krautberger), pred tem evropska poslanka, je bila nekdaj dopisnica RTVS iz Bruslja, skupaj z Meto Dragolič. To je bilo še v času prvega predsedovanja Slovenije EU, kjer je bil njen glavni “greh” ta, da je bil vodja predsedovanja Janez Janša. Kakšen odnos je imelo tedanje dopisniško zastopstvo do tedanje slovenske vlade in predsedovanja, pa je razkril Vinko Vasle:
Ko sta bili dopisnici @RTV_Slovenija iz Bruslja Meta Dragolič in Tanja Fajon, ne samo, da ni bilo mikrofona, tudi kamere ni bilo. Še posebej, ko je EU predsedoval @JJansaSDS. Obe sta za zasluge napredovali.
*berufsverbot— vinko vasle novinar (@vinkovasle1) October 21, 2022
Dovolj za modre. Ali pač?
P. S.: Avtor vrstic, ki jih berete, je Mojco Širok prvič osebno srečal leta 2000 v sklopu svetovnega srečanja katoliške mladine v Rimu, takrat je že bila dopisnica iz Rima. Po skoraj četrt stoletja sva se spet srečala februarja letos v Bruslju, kjer je poročala v sklopu seje komisije za peticije Evropskega parlamenta, kjer sta evropska poslanka Romana Tomc in prvopodpisnik Mitja Ferenc predstavila peticijo o pravici do groba in spomina. Ne glede na morebitne ideološke razlike med nami – bilo nas je prisotnih več novinarjev, nekateri smo prišli posebej na ta dogodek, drugi so stalno akreditirani v Bruslju – sem imel občutek, da je svojo nalogo opravila profesionalno in tako je delovala tudi v osebnih stikih. In verjetno ni vedela, da mi je nehote dala idejo, da tudi sam posnamem kratko pogovorno oddajo (v istem studiu v zgradbi Evropskega parlamenta, kjer sicer ona velikokrat snema oddaje) s predstavniki peticije in njenimi podporniki, med njimi so bili še državnozborska poslanka Alenka Jeraj, novinar in publicist Jože Možina, profesor in komentator Boštjan M. Turk, itd.
