V Ljubljani sta se včeraj srečala notranja ministra Slovenije in Avstrije, Boštjan Poklukar in Wolfgang Peschorn. Poklukar je avstrijskemu kolegu predlagal vzpostavitev mešanih policijskih patrulj na meji med državama. Avstrijski minister je v odzivu dejal, da bo avstrijska vlada predlog proučila, sicer pa ga je ocenil kot dobrega.
Predlog je treba oceniti v luči celotnih razmer in ali je zadosten, da lahko dokončno zajezi pritisk migracijskega vala, je še dejal Peschorn. Poklukar je znova poudaril, da avstrijski nadzor meje s Slovenijo negativno vpliva na prebivalce obeh držav, povzroča gospodarsko škodo ter večkilometrske zastoje na meji. Prav zaradi tega je avstrijskemu kolegu predlagal ukinitev nadzora in vzpostavitev skupnih mešanih patrulj na skupni meji.
Slovenija ima mešane policijske patrulje z Italijo, ki so mejo med Slovenijo in Italijo začele nadzorovati 1. julija. Izvajanje teh patrulj se bo v skladu s sporazumom, ki sta ga podpisali državi, končalo 30. septembra. Slovenija je Rimu predlagala skupne policijske patrulje na meji, da bi se tako izognila morebitnim fizičnim oviram na skupni meji, ki jih je napovedoval takratni populistični notranji minister Matteo Salvini.
Po napovedih ministra Peschorna bo avstrijska vlada o nadzoru svojih meja ponovno odločala predvidoma do sredine oktobra. Ob tem je zagotovil, da bo Dunaj odločitev skrbno pripravil, “v sodelovanju z vsemi partnerji in sosednjimi državami”. V Avstriji bodo sicer 29. septembra predčasne parlamentarne volitve, zato bo o tem morala odločati nova avstrijska vlada.
Avstrijski notranji minister je še dejal, da vprašanja nadzora na meji ni mogoče obravnavati izolirano in da se Dunaj glede tega pogovarja z vsemi sosednjimi državami. Avstrija je nadzor na meji s Slovenijo, ki je notranja schengenska meja, uvedla na vrhuncu begunske krize leta 2015 in ga od takrat večkrat podaljšala.
Slovenski notranji minister je včeraj še napovedal, da bo Slovenija na Dunaj kmalu napotila policijskega atašeja. Razen razmer na skupni notranji meji med državama ni odprtih vprašanj, je še ocenil.
Kot sta po pogovorih še izpostavila ministra, oba podpirata učinkovitejši nadzor zunanjih mejah EU in celovito rešitev migracijskega vprašanja na ravni unije, ki ga bodo spoštovale vse države članice. Temu naj bi bilo namenjeno tudi novembrsko srečanje Salzburškega foruma na Dunaju, kjer naj bi podali pobude za učinkovitejšo evropsko azilno in migracijsko politiko ter jih predstavili evropskim partnerjem.
Treba je sporočiti, da se nezakonite migracije in tihotapljenje ljudi ne obrestujejo, je včeraj v Ljubljani večkrat ponovil avstrijski minister Peschorn. “To velja tako za balkansko begunsko pot kot za ostale poti na območju Sredozemskega morja, je še dejal.
Glede nezakonitih migracij, ki so bile prav tako tema pogovorov, je Poklukar navedel, da se nezakoniti prehodi slovenske zunanje, schengenske meje EU, že četrto leto zapored povečujejo, a “razlogov za skrb ni”.
“Slovenija je varna država, slovenska policija obvladuje razmere z različnimi ukrepi,” je dejal in dodal, da Slovenija učinkovito varuje schengensko zunanjo mejo.
V Sloveniji je bilo letos po besedah Poklukarja prijetih približno 9800 ilegalnih pribežnikov in večina je bila vrnjena na Hrvaško, iz same Avstrije je bilo Slovenijo vrnjenih 62 oseb. “Ti podatki kažejo, da Slovenija učinkovito varuje svojo južno mejo,” je dejal. Tako Avstrija kot Slovenija sicer podpirata okrepitev sodelovanja med državama in na evropski ravni v boju proti tihotapljenju migrantov.
Kot je še dejal avstrijski notranji minister, državi kar najbolje sodelujeta tako na policijskem kot varnostnem področju in bi lahko bili glede tega zgled za druge države EU. Boj proti nezakonitim migracijam in kriminalnim združbam, ki tihotapijo ljudi v Evropo, je pomemben del našega sodelovanja že sedaj in ga moramo še poglobiti, je še dejal Peschorn.
Grožnje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana Evropi, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči in podpore za svoje načrte o vzpostavitvi varnostnega območja na severu Sirije, je avstrijski notranji minister komentiral z besedami, da so “napovedi v politiki običajne, pomembno pa je vedno, kaj se potem dejansko zgodi”.
Dogovor med Turčijo in EU je prvenstveno v rokah in odgovornost EU in Evropske komisije, je še dejal Peschorn in opozoril, da so razmere na meji med Grčijo in Turčijo krhke in da tam obstaja povečan migracijski pritisk. Tudi razmere tam so bistvene za naše odločitve in imajo vpliv na odločitve, kot je nadzor na mejah, je dejal.
Minister Poklukar je dejal, da je dogovor med Brusljem in Ankaro leta 2016 pomembno zajezil migracije iz Sirije in Bližnjega vzhoda v Evropo, Slovenija pa vztraja na stališču, da je ta sporazum zelo pomemben.
Skratka, namesto, da bi slovenska vlada z okrepljenimi policijskimi in vojaškimi silami ter zaostritvijo azilne zakonodaje zaustavila migrante na hrvaško-slovenski schengenski meji, jih skuša s skupnimi slovensko- italijanskimi in po novem še slovensko-avstrijskimi patruljami zadržati v Sloveniji! Še ena norost Šarčeva vlade, opozarjajo poznavalci.
Slovenski azilni domovi namreč pokajo po šivih, saj je v njih preveč migrantov, ki so neverjetno nasilni, zaradi česar so recimo v Azilnem domu na Viču dnevno priča pretepom in spopadom z noži…
