Piše: Spletni časopis
Koalicijska večina je s 49 glasovi za, proti je bilo 22 poslancev, potrdila poseben zakon, ki ga je predlagala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda), cilj procedure je bil predvsem črniti ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki ji je v ločenih mnenjih vladni koaliciji večkrat očital, da zlorabljajo oblast, denimo, pri največji čistki na RTVS v zgodovini ali nenavadno rokohitrskem priznanju Palestine.
Mediji iz leve so se mu maščevali tako, da so mu očitali, da kot ustavni sodnik ne bi smel opravljati visokošolskega dela, kar je ustavnim sodnikom izrecno dovoljeno, kot samostojni podjetnik. Status samostojnega podjetnika je že veliko pred medijskimi očitki zaprl, ker je bilo z njim več stroškov kot koristi. Prihodkov iz državnih virov na njem ni imel. Da tega statusa za opravljanja visokošolskih dejavnosti ne bi smel imeti, so mediji iz leve lažnivo podtaknili. To ustavnim sodnikom ni prepovedano. Šlo je za tipičen primer lažnivega poročanja. Fake News. Glasovanje v zadnjem branju se je razpletlo tako:
Klakočar Zupančičeva je, ko je predlagala spremembo zakona, to potikanje še širila. Sklicevala se je, tudi danes v razpravi, na sodbo vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da delo s statusom samostojnega podjetnika ni dopustno za redne sodnike. Za redne sodnike, ker imajo dosmrtni mandat, dodatna dela za vrnitev v prejšnji poklic sploh niso predvidena. V nobenem statusu. So pa za ustavne sodnike, poslance ali ministre. Večina tudi dodatno dela. Jakličev način je bil najbolj transparenten med vsem, ker so se le pri njem plačila iz sektorja država prikazala v aplikaciji Erar. Da je pravno položaj ustavnih in rednih sodnikov povsem različno urejen, Klakočar Zupančičeva ve, ker je nekdanja redna sodnica in pravnica.
Po novem bo o dejavnosti ali članstvu, ki ju ustavni sodnik po zakonu lahko opravlja poleg funkcije ustavnega sodnika, moral ustavni sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika ustavnega sodišča, ki bo odločal o združljivosti dejavnosti ali članstva s funkcijo ustavnega sodnika. Doslej to ni bilo nujno v vseh primerih.
Je pa vladna večina zavrnila dopolnilo SDS, da bi omejili ustavnim sodnikom tudi pravico biti družbeniki (solastniki) odvetniških pisarn, kar je predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, kar je zanje lahko dolgoročno še bolj donosno kot dodatna dela.
Kako nizkotno ravnajo vladajoči do ustavnega sodnika Jakliča, je pokazala razprava Lene Grgurovič (Svoboda), sicer tudi predsednice odbora za pravosodje, ki je dopolnilo SDS razglasila za kršenje ustave in potem klevetala ustavnega sodnika, da je goljuf in to tudi s popolnimi izmišljotinami.
Tako je to storila: “Še enkrat, če želite spreminjati zakon o odvetništvu, ta nima s tem zakonom popolnoma nobene zveze in ne s to materijo. Ustava je jasna, amandma SDS-a je v celoti neustaven, ker ustava ne daje, ne določa, da se lahko ta materija zakonsko dalje ureja, ampak naredi piko in glede premoženja ali nekih deležev v družbi nima nobene veze. Bi bil pa kdo sedaj fovš gospodu Jakliču. Imamo za kaj za biti, mogoče fovš, ampak jaz mu nisem. Se pravi, res je pa čudno, da je ustavni sodnik Jaklič prišel v Slovenijo brez nekega premoženja, živi v službenem stanovanju, uporabljal služben avto, zgradil pa si je vilo s 750 kvadrati tekom leta sedaj, z bazenom v vrednosti milijon pa pol. Ja, kje pa je zaslužil ta denar? Koliko davkov pa je plačal? To pa je res vprašanje. In ravno zato je sodnikom, še posebej pa ustavnim sodnikom, prepovedano imeti espeje, on ni espejevec, poslušajte. Seveda, in to na naslovu staršev si je odprl espe, Tako da, ja, ni bilo s službenim stanovanjem neke povezave. No, in sedaj v letih 2017 je prišel v Slovenijo, šel v službeno stanovanje, služben avto. Verjetno, če imaš kaj premoženja, si ga kupiš. No, sedaj pa je prišel tako daleč, da si je zgradil 750 kvadratov vilo z bazenom, to je brez notranje opreme, seveda, cena ocenjena, v okolici Ljubljane. In seveda, veste, treba je biti previden, a ne? Prav zato se za sodnike določa tako stroga pravila, zato, ker morajo delovati transparentno, zato, ker so tisti, ki odločajo o zelo pomembnih zadevah in zato morajo biti njihove finančne poslovanja oziroma službe zelo transparentna. In on bi moral delati še 30 let, zdaj, če bi bil ustavni sodnik, pa ne bi smel niti enega evra porabiti, da bi sploh lahko kaj takšnega odplačal, ker z ženo sta samo vzela kredit, skupaj za 250.000 evrov. Torej, od kod ta denar? Ja, jaz ne vem, ampak treba je za to predpisati, transparentnost delovanja vseh sodnikov, tudi seveda ustavnih sodnikov še toliko bolj. Tako da ste me popolnoma napačno razumeli, kolega. Čisto nič mu nisem fouš.”
Izjave Grgurovičeve niso bile le klevetanje in lažnivo podtikanje, uporabila je tudi popolne izmišljotine. Denimo o tem, da sodnik ob hiši gradi tudi bazen v velikanski vrednosti. Nobenega bazena ne gradi. Poslanka je to neresnico ponovila celo večkrat.
Lena Grgurevič se je rodila leta 1972 v Mariboru in je bila pred izvolitvijo za poslanko višja pravosodna svetovalka na okrožnem sodišču v Mariboru, pred tem je opravljala sodno pripravništvo v Kopru, delala v pisarni referata za študijske zadeve na pravni fakulteti v Mariboru in bila organizator kulture v mariborskih kinematografih. Na portalu detektor premoženja, kjer sledijo premoženju funkcionarjev, je za Grgurevičevo navedeno, da je lastnica čez sto kvadratov velikega stanovanje v Mariboru, vozi mazdo 626, družinski člani imajo v lasti še pet podobno velikih stanovanj, poslovni prostor in počitniško hišo na Hrvaškem.
Ko je Grgurovičeva trdila, da se je Jaklič vrnil v Slovenijo, je govorila o tem, da se je vrnil iz študija in dela na najuglednejših svetovnih pravnih fakultetah.
