Piše: C. R.
Priznanje palestinske države bi v tem trenutku poslalo napačen signal, je med današnjim obiskom izraelskega kolega Gideona Sara v Berlinu dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Ministra sta sicer govorila tudi o razmerah v Gazi – Wadephul je pozval k dostavi pomoči brez omejitev, Sar pa je zagovarjal nov sistem razdeljevanja pomoči.
Wadephul je na skupni novinarski konferenci s Sarom dejal, da je treba pred priznanjem palestinske države zaključiti pogajanja med Izraelom in Palestinci, poročajo tuje tiskovne agencije.
Obenem je izrazil zaskrbljenost nad “izjemno napetimi razmerami na Zahodnem bregu” in dejal, da nemška vlada zavrača ustanavljanje novih izraelskih naselbin, potem ko je izraelska vlada prejšnji teden odobrila gradnjo 22 novih. Po besedah Wadephula so te nezakonite po mednarodnem pravu.
Glede vojne v Gazi je dejal, da v od vojne razdejano enklavo, kjer po ocenah Združenih narodov celotnemu prebivalstvu grozi lakota, prihaja premalo pomoči. Ponovno je pozval k nujni dobavi pomoči brez omejitev.
Obenem je poudaril, da ima Izrael pravico do samoobrambe in da Nemčija še naprej podpirala Izrael z dobavo orožja, o čemer da ni bilo nikoli dvoma.
Wadephul je sicer prejšnji teden dejal, da bo Nemčija razmislila o omejitvi dobave orožja Izraelu zaradi možnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava v Gazi.
Sar je medtem Nemčijo pozval, naj da priložnost razdelitvi humanitarne pomoči v Gazi prek nove Humanitarne fundacije za Gazo. Ta deluje pod okriljem ZDA in Izraela, njeno delovanje pa po oceni ZN ne izpolnjuje mednarodnih standardov.
Kljub temu je Sar vztrajal, da bi lahko razdeljevanje pomoči prek fundacije preprečilo gibanju Hamas, da si prisvoji pomoč, česar ga obtožuje Izrael.
Ministra sta ob tem v središču nemške prestolnice položila venec k spomeniku holokavstu v spomin na šest milijonov Judov, ki so jih nacisti pobili po vsej Evropi.
“Boj proti antisemitizmu, zavzemanje za judovsko življenje v Nemčiji in zavezanost varnosti in mirni prihodnosti države Izrael je in bo ostala naša obveznost,” je še dejal Wadephul, ki se je po nastopu funkcije že drugič v mesecu dni srečal z izraelskim kolegom.
Povsem drugače meni Golob, ki je včeraj, ob prvi obletnici slovenskega priznanja Palestine, pozval države, ki tega še niso storile, naj nemudoma priznajo Palestino in s tem doprinesejo k rešitvi dveh držav. Članice EU pa je pozval, naj na vrhu unije konec meseca razpravljajo o zamrznitvi pridružitvenega sporazuma EU – Izrael.
Premier je priznanje Palestine označil za eno najpomembnejših in najbolj plemenitih zunanjepolitičnih odločitev v slovenski zgodovini. “Priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države je bilo izrazito močno politično in simbolno dejanje,” je sporočil.
Omenil je, da je v zadnjem letu opravil številne pogovore s svetovnimi voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij o grozotah v Gazi in politiki izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.
Po njegovem mnenju Palestincem simbolna politična dejanja, kot je priznanje Palestine, dajejo upanje, da bodo nekoč zaživeli v svoji državi in da jih večji del mednarodne skupnosti, ki stoji za načeli humanosti in mednarodnega prava, ni pozabil ter da mu je mar zanje.
“Palestina na eni in Izrael na drugi, rešitev dveh držav, to je edina rešitev za mir in sobivanje na Bližnjem vzhodu in obstoj palestinske države je eden od ključnih predpogojev za mir,” je poudaril Golob in države, ki še niso priznale Palestine, pozval, naj to storijo.
Po mnenju premierja je tudi skrajni čas, da pristojne institucije EU pripravijo mnenje in nadaljnje ukrepe glede očitne izraelske kršitve določil Pridružitvenega sporazuma EU – Izrael, predvsem njegovega 2. člena, ki se nanaša na spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih vrednot. V tej luči morajo članice EU pretehtati svoja stališča do dejanj izraelske vlade.
V torkovem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo je zato Golob vnovič pozval k razpravi o zamrznitvi sporazuma na vrhu EU, so sporočili iz njegovega kabineta.
Premier je izrazil tudi željo, da bi ZDA podprle prizadevanja mednarodne skupnosti, predvsem Združenih narodov, za takojšnjo dostavo pomoči v Gazo in končanje humanitarne katastrofe v enklavi. Napovedal je še, da bo Slovenija tako v Varnostnem svetu kot v celotnem sistemu ZN nadaljevala proaktivno politiko zavzemanja za mir, konec humanitarne krize in politično rešitev palestinsko-izraelskega vprašanja.
