19.6 C
Ljubljana
nedelja, 26 maja, 2024

Nekdanji župan Ilirske Bistrice: Ko bo v Nemčiji zmanjkalo prostora, bodo migranti prišli v Slovenijo

Piše: N. Ž. (Nova24tv.si)

Policijska statistika glede nezakonitih migracij je več kot zaskrbljujoča. V prvih sedmih mesecih smo namreč obravnavali kar 26.871 nedovoljenih vstopov v državo, v istem obdobju lani pa 10.103 nezakonitih vstopov. Po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa je statistika še hujša, če se jo pogleda v obdobju do prvega septembra, saj številka znaša preko 39 tisoč, pri čemer je bil največji prehod migrantov preko naše južne meje. “Stvar se je od julija do septembra torej zgolj poslabšala”. Kot pravi je ravno v septembru in oktobru mogoče po navadi opaziti večji naval migrantov, zato sam pričakuje, da se bodo številke nezakonitih vstopov le še povečale.

Aleš Hojs je v tokratni oddaji Aktualno povedal, da so sami stvari peljali povsem drugače od aktualne vlade. Po njegovih besedah, da so dali jasno vedeti, da zavarovanje naših državnih meja ena od ključnih državotvornih zadev, ki jih mora izvajati država. V tem primeru policija. “Ne samo, da smo v največji meri aktivirali vse razpoložljive sile, ki jih je tedaj policija imela, ampak smo ob precej nižjih številkah želeli, da se fizično zapre čim večji del te naše južne meje, ob enem pa sta generalni direktor policije in načelnik Generalštaba SV po moji oceni z medsebojnim sodelovanjem med policijo in vojsko naredila velik premik k temu, da je bil na južni meji prisotna tudi vojska”. Ob tem je spomnil, da čeprav je opozicija rušila njihove predloge glede sodelovanja vojske, a so vseeno dosegli, da je bil na meji ob policistih prisoten tudi kakšen od vojakov.

“Miselnost ljudi, ki prihajajo iz Pakistana, Afganistana in drugod, je povsem drugačna, če poleg policista vidijo tudi vojaka”, je pojasnil in dodal, da je bil to tudi eden od razlogov, da so bile migracije drastično manjše. Izpostavil je, da so z velikimi napori prepričevali hrvaško policijo, da je potrebno na primeren način zaščititi bodočo schengensko mejo, ki je danes schengenska meja, in dodali, da bo Slovenija v nasprotnem primeru prisiljena v to, da ne podpira njihovega vstopa v schengensko območje. Veliko pozornost so tudi posvetili razgovorom z župani krajev, ki se nahajajo ob naši južni meji. “Ne slepimo se, da stvar ni organizirana. Drastično je organizirana”, je bil jasen.

Nekdanji župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc je povedal, da je sam s svojo stranko SD prišel v spor zaradi migracij. Ni bil edini razlog, je pa predstavljal kapljico čez rob. “Gre za dva popolnoma različna koncepta dojemanja. Eno je ali migrante kot ljudi postavimo pred svoj narod ali da rečemo, da ima naš narod prednost pred migracijami”, je izpostavil in dodal, da njihova stališča, da je potrebno meje zapreti, ne pomenijo, da se tem ljudem ne pomaga, le da je to potrebno narediti na način, da slovenski narod in evropska kultura ne bosta ogrožena. Po njegovih besedah so se s prihodom vlade Janeza Janše spremenile možnosti dogovorov spremenile za 180 stopinj. Poleg podpore projektom so našli skupni jezik glede financiranja odprave posledic, ki jih za seboj puščajo nezakoniti migranti.

Odziv ministra je premedel
Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj je povedal, da so uspeli v času njegovega mandata uspeli uspešno znižati prehodnost državne meje. “To ni prišlo samo po sebi. Na tem smo trdno delali, predvsem na odvračanju in sporočanju, da je meja neprehodna in da se lahko v državo vstopa z urejenimi dokumenti na prehodu, sprejema pa da se begunce, če so ta tudi res begunci”, je spomnil in dodal, da je s prisotnostjo vojske dalo dodaten vtis o resnosti varovanja schengenske meje. Z nastopom vlade se je po njegovih besedah zadeva spremenila v celoti. Že tedaj je napovedal, da bo to pomenilo večje število nezakonitih migrantov, večje tveganje za varnost, več kriminala. “Kritičen sem do tega stanja in medlosti odziva ministra Boštjana Poklukarja, ki se je slišal s hrvaškim kolegom. To je namreč premalo, da bi se zadeva rešila”, je prepričan, saj meni, da bi bilo bolj uspešno, če bi se delo znatno okrepilo delo z mešanimi patruljami iz vrst slovenske in hrvaške policije (ne nekajkrat na teden, ampak 24ur). S tem bi se po njegovo znatno povečalo število vrnitev ilegalnih migrantov iz naslova neformalnih najav. Če bodo pričeli Italijani in Avstrijci mejo bolj varovati, se lahko zgodi, da država postane migrantski žep. S postavitvijo ograj, ki so bile odstranjene, bi se lahko pomirilo državljane, da slovenska država misli resno glede reševanja problematike.

Foto: Nova24TV

Po besedah Hojsa politični vrh že s svojimi izjavami daje dovolj jasne signale, v kakšni smeri bo politika delovala. “Ko vam nekdo že v predvolilnem času napove odstranitev ograje, je to jasen signal vsem tistim, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in tistim, ki želijo priti na Zahod”, je izpostavil in spomnil, da se je ta signal odrazil že z lanskoletnim drastičnim skokom števila migrantov v lanskem septembru. Opozoril je na nedavni škandalozni izjavi državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve. “Prvič, je namreč povedala, da varnostno tveganje v luči velikega števila migrantov ni povečano, da pa razume, da se ljudje počutijo bolj nelagodno. te dve izjavi ne gresta skupaj. Nelagodno počutje ljudi je namreč povezano z varnostnim tveganjem. Druga, še bolj katastrofalna izjava pa je bila, ko je povedala,  da se je koalicija zavezala, da bo odstranila ograjo, v nadaljevanju pa dodala, da jo bodo začeli odstranjevati tam, kjer je varnostno tveganje manjše. Torej to pomeni, da sploh ne vedo, zakaj jo odstranjujejo, obenem pa se pove, da varnostno tveganje je, in da jo bodo odstranjevali tam, kjer je to manjše”, je bil kritičen in dodal, da ne ve, če se ti ljudje zavedajo, kaj sploh govorijo.

Foto: Posnetek zaslona Nova24TV

Tudi Hrvaška pa je po njegovo napoved o odstranjevanju ograje razumela v smislu, da če če Slovenci pravijo, da ni problema, bodo pa tudi sami z obema očesoma zamižali. Naj gredo torej kamor hočejo, v Eurodac pa se jih ne zavede. Hojs je spomnil, da je Hrvaška vlagala velike napore v zaščito hrvaško-bosanske meje, pa so iz dneva v dan dobivali očitke s strani Bruslja, nevladnih organizacij in vseh tistih, ki so po moje tihotapili migrante, kako nečloveško se ravna z njimi, kako ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Schengen. “Z vstopom v Schengen si sedaj verjetno mislijo, da bodo mižali na očesi, pa naj gredo svojo pot.” Ob tem je opozoril, da se na otoku Lampedusa v Italiji odvija prava invazija migrantov. “Očitno gre za nek načrt, kako na ta način čim bolj destabilizirati Evropo. Če mene vprašate, je ta načrt koordiniran s tistimi nevladniki znotraj EU, ki jim je italijanska vlada v zadnjih dveh mesecih zaplenila ladje.”  

Migracijski tokovi se spreminjajo in prilagajajo
Migracijski tokovi se po besedah Rojca spreminjajo in prilagajajo potrebi oziroma situaciji na terenu. “V prvi fazi so migranti hodili nekako stihijsko- prosto preko polja, skozi vasi, na udaru so bile hiše na samem.” Po 70 migrantov je denimo hodilo čez noč skozi vas s 50 prebivalci, psi so lajali, nekateri migranti so trkali po oknih in prosili za vodo, hrano, kar je ljudi prestrašilo. Zaradi ukrepanja na lokalni in nacionalni ravni Rojc pravi, da so se migracije sčasoma premaknile izven naselij, predvsem v snežiške gozdove. Tam pa so tudi danes. V njegovem zadnjem letu županovanja so pobrali približno 13 ton odpadkov. V pogovoru z gozdarji je izvedel, da je letos stanje obupno.

Olaj je izpostavil prepričanje, da bi bilo dobro, da bi na ravni premierjev prišlo do sestanka in da bi bile podane zaveze glede boljšega varovanja meje. Hojs je v nadaljevanju srečanje premierja Goloba s Karlom Nehammerjem ocenil kot popolni fiasko, saj so tja prišli z optimističnimi napovedmi, da se bo prepričalo nasprotno stran, kako kontrola ne bi bila potrebna. Na meji je poleg policije tudi vojak. “Navkljub grožnjam Evropske komisije nikakor ne pride v poštev, da bi Avstrija opustila nadzor,” je izpostavil in dodal, da je to razumljiva, ker je oblast odgovorna svojemu narodu. Po njegovo sta danes dve rešitvi: intenziviranje enot za izravnalne ukrepe ob mejah in vsaj uvedba kontrole na južni meji, ki bi bila vsaj začasna. Župan Brežic mu je povedal, da tihotapci in migranti vedo, da ni kontrole, se zapeljejo v notranjost, da ni možnosti za vračanje. “Policija v tem trenutku, če smo povsem iskreni, opravlja prevozniško službo iz nekaj kilometrov od južne meje do azilnega doma v Logatcu ali Ljubljani.” Na družabnih omrežjih pa je bilo mogoče videti, da je naprej tudi stvar organizirana, saj jih avtobusi vozijo naprej proti Italiji. “To v Sloveniji odgovarja, ko bodo Italiji spremenili politiko varovanja meje, bo tukaj katastrofa”, opozarja Hojs.

Foto: Nova24TV

Napoved odstranitve ograje je bila izključno politična odločitev
Po besedah Hojsa je bila v njihovem času pred nadaljevanjem postavitve ograj narejena analiza, kamor sta bili poleg policije in Slovenske vojske vključeni tudi obveščevalno-varnostna služba SV in kriminalistična policija slovenske policije, ki je pokazala, kateri odseki so najbolj kritični. “Napoved odstranitve ograje in njen zapis v koalicijsko pogodbo, je bila izključno politična odločitev. Ljudi so prepričali, da so ograje, ne samo tiste na meji, plod tako imenovane fašističen vlade. Naslednje leto je bil Kongresni trg ob državni proslavi popolnoma enako ograjen, g. Janković je pred dnevi sam postavljal ograje na Trgu republike.” Ta odločitev je bila po njegovo plod praznega političnega populizma “Politični populizem mnogokrat pride kot bumerang in na žalost ne zadane zgolj tistih, ki so populizem širili, ampak vse prebivalce”, je izpostavil in dodal, da je zato pomembno, da ljudje dobro premislijo pred volitvami.

“Prej ali slej, ko v Nemčiji ne bo več prostora za migrante, bodo začeli odhajati drugam, kjer prostor je. Ta prostor bo prej ali slej Slovenija. Zatiskanje oči in gledanje stran ta trenutek nas bo prej ali slej drago stalo”, je opozoril Rojc. Hojs pa je opozoril, da Evropa ob slabi demografiji, na katero se opozarja vrsto let, ne zmore brez tuje delavne sile. A a ta mora po njegovo priti k nam regularno, da se ti ljudje zlijejo s tem kulturnim okoljem, ne pa da v našo kulturno okolje invazirajo druge prakse, kulturne načine itd. “Dokler si ta vlada ne bo upala priznati, da je mnogo stvari naredila narobe, toliko časa nisem optimist. Ko pa bodo to spoznali ljudje, ta vlada ne bo imela časa premišljevati”, je zaključil.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine