22.3 C
Ljubljana
četrtek, 11 avgusta, 2022

Nekdanji ukrajinski veleposlanik na Hrvaškem je jasen: Rusija ima v Ljubljani leglo svoje obveščevalne skupnosti

Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)

“Rusija ima v Ljubljani leglo svoje obveščevalne skupnosti. Za Kremelj je pomembno, da vedno prejme zaupne informacije iz prve roke,” je za hrvaški portal Nacional povedal nekdanji ukrajinski veleposlanik na Hrvaškem Oleksandr Levčenko, pri svojih navedbah pa se je skliceval predvsem na odzive nekdanjih slovenskih predsednikov Milana Kučana in Danila Türka: “Politična sporočila nekdanjih najvišjih politikov iz Ljubljane niso nepričakovana. Še več jih bo, in ne samo iz Slovenije.”

Nekdanji ukrajinski veleposlanik na Hrvaškem Oleksandr Levčenko je za hrvaški medij povedal, da le malokdo ve, da je Rusija nekoč naredila leglo svoje obveščevalne skupnosti v Ljubljani, ki je delovala za celotno nekdanjo Jugoslavijo in širše. “Seveda pod okriljem ruskega veleposlaništva v Sloveniji,” je pojasnil in pripomnil, da na prvi pogled – glede na geografsko lego in velikost Slovenije – ni povsem logična odločitev, da je Slovenija prva država v regiji, ki je postala članica Nata in EU. Moskva se je odločila, da je zanjo zelo pomembno, da nenehno spremlja utrip dogajanja, da bi nadzorovala proces članstva držav Zahodnega Balkana v evropskih in evroatlantskih strukturah in da bi vse obdržala pod strogim nadzorom obveščevalnih služb.

Levčenko je nadaljeval, da so že pred časom opozarjali, da bo Moskva angažirala svoje privržence v Evropi, ki bodo predlagali nujno potrebo po podpisu miru v Ukrajini, ob upoštevanju trenutne prednosti v morebitnih pogajanjih, torej dejstva, da so Rusi zasedli 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Politiki naj bi želeli poiskati nujno rešitev za razmere v Ukrajini, vendar ne tako, da bi od ruske vojske zahtevali, da se nujno umakne z ukrajinskega ozemlja, ampak s pogovorom z Moskvo, da bi dosegli nekaj kompromisov, večinoma seveda na račun Ukrajine. Levčenko je tudi poudaril, da se je Slovenija morala politično vključiti v proces širitve Nata in EU na Zahodni Balkan. “Za Kremelj je zelo pomembno, da vedno prejme zaupne informacije iz prve roke. Rusko veleposlaništvo v Ljubljani je v primerjavi z velikostjo Slovenije sprejelo ogromno diplomatov, polovica pa jih je bila iz obveščevalnih struktur,” je povedal in dodal, da je vladi Janeza Janše uspelo zmanjšati sestavo ruskega diplomatskega predstavništva, ki zadnjih dvajset let načrtno sodeluje s političnimi strankami, mediji in slovenskim gospodarstvom, pri čemer ne spoštuje vedno metod, ki jih dovoljuje dunajska konvencija.

Foto: Nacional.hr

“Vohuni med nami: na sledi ruskim obveščevalcem v Sloveniji,” se je glasil tudi naslov članka iz aprilskega Reporterja, v katerem so izpostavili, da države obveščevalno mrežo v tujini širijo prek svojih kulturnih, znanstvenih, zgodovinskih in drugih centrov. “Za Rusijo je očitno posebej zanimiva Slovenija, saj je članica zveze Nato in EU,” so zapisali. O tej tematiki je Reporter pisal tudi že pred leti, ko so dobili informacijo, da naj bi Andrej Benedejčič vohunil za Ruse. Takratni slovenski veleposlanik pri Natu je navedbe, da vohuni za Rusijo in da o tem poteka preiskava, seveda zanikal. “Benedejčič sicer velja za rusofila, znan je kot privrženec nekdanjega predsednika Danila Türka, za katerega se tudi ve, da je sovjetsko orientiran. Položaj veleposlanika pri zvezi Nato je nastopil septembra 2011, imenoval ga je tedanji predsednik Türk. Na ta položaj je prišel z mesta generalnega direktorja za globalne zadeve in politično multilateralo na zunanjem ministrstvu, pred tem pa je bil veleposlanik v Rusiji,” so navedli v Reporterju.

Po nekaterih informacijah je takrat na ambasadi delala tudi njegova soproga  Minca Benedejčič, ki je sedaj na ambasadi v Prištini.  Zanimivo pri tem je, da je tega istega Benedejčiča Robert Golob sedaj postavil za državnega sekretarja za nacionalno varnost, o čemer smo že pisali. Požareport piše, da to seveda ni naključje, med drugim bo – po njegovih virih – prišel čas, ko bo “dozorela koalicija proti Natu,” kar bo posledično pripeljalo do referenduma o slovenskem izstopu iz Nata. Je pa nedvomno pomenljivo tudi to, da je Golob zagretega rusofila na mesto šefa za nacionalno varnost postavil ravno v času vojne z Ukrajino.

18 akademikov in politikov, med njimi nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk, kolumnist Vlado Miheljak, sociologa Rastko Močnik in Rudi Rizman, pisateljica Svetlana Slapšak in Mirovni inštitut, je na slovensko vlado naslovilo poziv k “razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini” in k uresničevanju zaveze iz koalicijske pogodbe, da bo vlada na področju zunanje in obrambne politike izhajala iz “ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja”. Prvopodpisniki so:  Aurelio Juri, Maja Breznik, Bojko Bučar, Lucija Čok, Bogomil Ferfila, Franco Juri, Gorazd Kovačič, Milan Kučan, Vlado Miheljak, Vesna Mikolič, Rastko Močnik, Rudi Rizman, Iztok Šori, Primož Šterbenc, Darko Štrajn, Danilo Türk in Mirovni Inštitut. Po njihovi oceni ozemeljska celovitost Ukrajine ni mogoča in je zato treba iskati pot, kjer bosta zmagovalki obe strani. Hkrati pa so tudi izrazili jasno kritiko glede širitve Nata.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine