Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Vlada je napovedala nove davčne obremenitve. Najbolj odkrito govori o obdavčitvi nepremičnin. Glede na napovedi ne bodo davčili le druge ali tretje nepremičnine, temveč vse, progresivno in glede na njihovo vrednost. Nekoliko bolj sramežljivo govori o dodatnih obdavčitvah dela. Te je zavila v nejasne napovedi poenostavljenja davčne zakonodaje, a razbremenitve dela, ki jo je napovedoval premier kot tudi predsednica Socialnih demokratov, verjetno ne bo, ravno nasprotno. “Da bodo plače manj obremenjene, ni mogoče trditi,” je na novinarski konferenci povedal državni sekretar z ministrstva za finance. Za komentar smo povprašali profesorja ekonomije in nekdanjega ministra Janeza Šušteršiča, ki pravi, da bodo obdavčitve premoženja v večji meri neučinkovite. Hkrati pogreša, da vlada ni spregovorila o socialnih prispevkih, čeprav ti najbolj omejujejo plače.
“Zdi se mi glavni problem, da ni bilo ene besede o socialnih prispevkih, čeprav je to tisto, kar najbolj obremenjuje plače oz. delo nasploh. Vlada je svoj mandat začela tako, da je povečala obremenitev dela s tem, ko je spremenila zakon o dohodnini. Zato ji zelo težko verjameš, da bo v naslednjem koraku hotela razbremenjevati,” je komentiral Šušteršič.
Spomnimo, vlada je pred časom napovedala, da bo sredi marca predstavila davčno reformo. Prišel je marec in koalicijski vrh sredi meseca. Ob koncu novinarske konference je Slovenija pričakovala rešitve, ki pa jih ni bilo, le napovedi, podobno kot pri zdravstveni reformi. A tudi napovedi so temne. Vlada namreč ugotavlja “naraščajoče potrebe družbe”, ki bodo potešili z novimi obremenitvami za prebivalstvo.
O dejanskem načinu, kako nameravajo to storiti, so navrgli nekaj idej, ki ji pod črto druži to, da so zaenkrat še nejasne. Kako točno nameravajo razširiti državno malho, jim še ni povsem jasno. Največji zajem v davkoplačevalske denarnice se bo zgodil z obdavčitvijo premoženja oz. nepremičnin. Če so imeli nekateri še upanje, da bodo obdavčene le “dodatne” nepremičnine, torej vikendi ali stanovanja, je to upanje včeraj izpuhtelo, ko je vlada napovedala, da se bo domovanja obdavčilo progresivno. Z drugimi besedami, obdavčile se bodo vse nepremičnine. Razmišljajo pa tudi še o drugih obdavčitvah premoženja, a še niso hoteli razkriti, katerih. Razmišljajo predvsem o oblikah obdavčitve, pred katerimi se državljani ne bi mogli braniti, zato so obdavčitev depozitov na bankah izključili, saj bi se denar v tem primeru le “preselil pod vzmetnice”. Dr. Šušterič je napovedano obdavčitev premoženja komentiral tako: Kar se tiče premoženja, je zelo veliko stvari zaenkrat še nejasnih. Povzetki vladnih napovedi so si ponekod med sabo v nasprotju, kar pomeni, da očitno plani še niso bili zelo jasno predstavljeni. Glede obdavčitve nepremičnin smo sicer nekje na povprečju EU, potem pa je še obdavčitev drugega premoženja, kjer je minister rekel, da se veliko ne da nabrati, kar je res. Ta plan, da bomo z obdavčitvijo nepremičnine nabrali veliko denarja, ni realen.
Šušteršič: To ni kredibilno
Drugi del vladnih napovedi se je dotikal obdavčitve dela. Kolikor je bilo razbrati, se bo oblast najprej lotila spreminjanja načina obdavčitve dela. Omenjali so o možnosti “neto obdavčitve”, kar naj bi po njihovih pojasnilih pomenilo, da se bo izvedel premik iz sistema davčnih olajšav k davčnim odbitkom. V praksi naj bi to pomenilo, da bi vlada davčila tudi stroške, ki jih do sedaj ni, torej božičnico, regres, potne stroške in socialne transferje. Napovedi predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Socialnih demokratov Tanje Fajon se zdijo vse manj verjetne. Vsaj toliko je slutiti iz zgoraj omenjene izjave državnega sekretarja Božiča iz finančnega ministra, ki priznava, da potrebni izračuni za to še niso bili narejeni. “Vemo, kakšen zajem bi radi imeli, vse ostalo bo stvar razprave,” pravi Božič.
Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič (Foto: Demokracija/Veronika Savnik)
Sistem davčnih odbitkov podpira
Kar se tiče napovedanih sprememb zakona o dohodnini, torej napovedanega obdavčenja socialnih transferjev, je Šušteršič nekoliko manj pesimističen. Pravi, da sistem davčnih odbitkov podpira: “Konceptualne osnove, kar se tiče odbitka, so lahko tudi zanimive in dobre, ampak to lahko pripelje tako v razbremenitev kot tudi v dodatno obremenitev.” K temu doda: “Je pa seveda to zelo velika sprememba, sploh če se bo šlo, da bo v davčno osnovo vštet tudi prevoz na delo, regresi, tako da tukaj je sicer možno narediti razbremenitev, je pa seveda potrebno te stvari zelo natančno definirati in preračunati.”
Šušteršič pojasni, da bilo prav, da se vsi socialni prejemki vključijo v osnovo za dohodnino: “Poznamo namreč situacije, ko lahko nekdo s socialnimi prejemki nabere več kot z delom za minimalno plačo. Če tisto ni obdavčeno, potem mi ljudem govorimo, da se ne splača delati. […] Če nekdo dobi toliko socialnih transferjev, da že presežejo minimalno plačo, bi moral plačati tudi dohodnino. […] Država bi morala, če bodo ljudje začeli plačevati davke od socialnih transferjev, še prilagoditi višino in pogoje za te socialne transferje, da ne bodo presegali minimalnega dohodka, ki ni obdavčen z dohodnino.”
Vlada o davčnih spremembah napoveduje javno razpravo, prve spremembe davčne obremenitve dela pa pričakujejo v naslednjem letu. Spremembe obdavčitve premoženja naj bi se sprejemale še leto kasneje
