Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Po mnenju nekdanjega poljskega ministra za obrambo Jana Parysa je nedavni vrh ZDA-Nemčija pokazal zgolj to, da je Nemčija v tej politični igri superiorna. Berlin namreč kaže naklonjenost do tesnejšega gospodarskega sodelovanja z Rusijo in Kitajsko, kar pa postavlja pod vprašaj varnost vzhodnega krila Evrope, zlasti Poljske in Ukrajine. Bivši minister je prepričan, da bo dogodek imel resne posledice.
Obe strani, tako Nemčija, ki jo je na vrhu zastopala kanclerka Angela Merkel, kot tudi ZDA, ki jih je zastopal predsednik Joe Biden, soglašata glede liberalnih ideoloških smernic s področja podnebja, energije in populizma. Ko pa pogovor preide k pomembnejšim zadevam, kot je denimo varnost, pa se pojavi problem. Strani imata namreč različne poglede glede Severnega toka 2 in na odnose s Kitajsko. Za Merklovo so najpomembnejši trgovinski odnosi Nemčije z Rusijo in Kitajsko, poroča Remix.
Seveda bo trgovina z Rusijo pospremljena s trditvami glede pravice Ukrajine do svobode, trgovina s Kitajsko pa s klišeji glede človekovih pravic. Prav zato trditve Nemčije, da se želi izogniti energetskemu izsiljevanju Rusije, zvenijo precej ironično. Jasno je namreč, da lahko zgolj plin, dobavljen iz ZDA in Perzijskega zaliva v srednjo Evropo, izključi takšno izsiljevanje. Severni tok 2 zgolj povečuje verjetnost tovrstnega izsiljevanja. Izjava, da sta ZDA in Nemčija skupaj odgovorni za varnost vzhodnega evropskega boka, zveni kot farsa. Vsem nam je znana vojaška šibkost Berlina in kako močno slednji podpira razvoj ruske vojske.
Vemo tudi, kako pacifistična in proruska je nemška družba. Jasno je tudi, da z zagonom Severnega toka 2 na vzhodnem evropskem boku nastaja varnostni primanjkljaj. Nemčija bo za plinovod porabila pet milijard dolarjev in Rusiji zagotovila tri milijarde tuje valute, vendar pa obenem ne bo želela zapravljati denarja za oborožitev vzhodnega boka in držav, kot sta Poljska in Ukrajina. Potek pogajanj kaže, da Merklova ZDA trenutno nima za silo, ki bi jo bilo potrebno jemati resno. Biden ji ni mogel ponuditi ničesar dovolj privlačnega, zaradi česar bi mu kanclerka prisluhnila. Tisti, ki lahko da veto, ima moč. V tem primeru je to Nemčija, ki je dala veto na ameriške načrte.
