Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Nataša Pirc Musar oz. njena odvetniška družba je po podatkih Erarja očitno ogromno poslovala z državo oz. smo ji davkoplačevalci plačevali za storitve, za katere že plačujemo pravnike po ministrstvih in upravnih enotah. Skupaj je njena družba doslej “načrpala” skoraj 2 milijona evrov – skupaj natanko 1.872.047.51 evra, če vam številka pomeni več. To je vsota, s katero bi lahko zgradili Dom za ostarele.
Nataša Pirc Musar je najbrž najbolj kompromitirana kandidatka za vstop v politiko, kar jih je kadarkoli serviral vzporedni mehanizem. Z njo bi se lahko pogojno meril le večni župan Ljubljane Zoran Janković. Pravična, poštena, pozorna beremo iz reklamnih panojev, kjer v nas na pot v službo stremi Nataša Pirc Musar na videz takšna, kot je bila leta 1994, ko je vodila TV Dnevnik. Poštenost je v Sloveniji sicer relativna stvar – spomnimo, nekoč je pod sloganom “Pošteno” kandidiral tudi Janković kot predsednik Pozitivne Slovenije.
Slišali smo, kako se je sprenevedala okrog finančnih hobotnic svojega moža (nič ne ve o tem, a vendarle ve, da je vse zakonito) ali fiduciarnih računih, s katerim se je prikrivalo lastništvo (ko se je branila z bizarnim stavkom: “Ne pogovarjamo se o tem!”). Prav tako je bila ujeta na laži, ko je rekla, da se je njen mož pogovarjal z direktorjem Odlazkovega medijskega imperija, še pred tem pa je dejala, da o pogovoru ni vedela nič.
Zdravnik Erik Brecelj jo je obtožil, da mu je pošiljala grozilna pisma, ko je sam opozarjal na kriminal in korupcijo v zdravstvu, in kandidatko celo pozval, naj kandidaturo za predsednico umakne. Prav tako so pred štirimi leti v sindikatu VIR, ki zastopa čistilke Šolskega centra Velenje, obtožili, da jih skuša odvetniška pisarna Pirc Musar onemogočati in ustrahovati.
Anticepilci – med drugim tisti, ki so volili Gibanje Svoboda [od pandemskih ukrepov] – bodo zgroženi tudi, da je leta 2021 podpirala obvezno cepljenje, ki bi se lahko implementiralo na podlagi obstoječega zakona o nalezljivih boleznih (ZNB).
Kot je razvidno iz Erarja, je bila Pirc Musarjeva v svoji karieri izdatno odvisna od javnega (beri: našega) denarja. Očitno kot dvorna odvetnica levega uradništva in oblastništva, kar je v Sloveniji na levici že tradicija. Ko je treba oblikovati zakone ali zastopati državo v civilnih ali kazenskih pravdah, je seznam odvetnikov, ki zastopajo državo, manjši od prstov rok vajenca na lesarski cirkularki.
Njena daleč največja stranka je bila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Nekateri že leta opozarjajo na sporne prakse najemanja zunanjih odvetnikov za resorne zadeve, saj ministrstva plačujejo visoke uradniške plače za celo tovarno diplomiranih pravnikov in celo doktorjev prava, ki imajo veliko več izkušenj z javno-upravnimi postopki kot odvetniške pisarne. Najemanje zunanje pomoči za zadeve, ki jo najbolj poznajo uradniški hišni pravniki, je tudi neke vrste nezaupnica uradnikom, ki se z zadevami ukvarjajo od prve odločbe ali sklepa naprej. Seveda država zmeraj sklepa takšne posle z zelo specifično odvetniško smetano iz ljubljanskih rdečih revirjev.
Izplačuje si nizko plačo – glavnino pobere z dividendami
Na tak način je Nataša Pirc Musar s svojo odvetniško pisarno zaslužila (minister Mesec bi rekel, da si je “nagrabila”) toliko denarja, kot ga lahko navadni smrtnik le sanja. Kljub temu pa si izplačuje plačo, ki je zelo blizu slovenskega povprečja oz. blizu uradniškega položaja “svetovalec” – se pravi nekje z začetka uradniške lestvice. Ostalo si izplačuje prek dividend. Do zdaj so jo novinarji pogosto spraševali, če se ji to zdi “pošteno”, zdaj bodo seveda obmolknili, ko se bo partija konsolidirala proti Anžetu Logarju.
