Piše: Vida Kocjan
Po najnovejših podatkih je Slovenija pri črpanju kohezijskih sredstev Evropske unije med državami z najnižjo stopnjo porabe. Do zdaj je izkoristila približno 4,3 odstotka razpoložljivega zneska iz kohezijskega sklada, kar nas uvršča na zadnje mesto med državami članic EU.
Še pred nastopom zdajšnje vladajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je bila Slovenija med državami, ki so najbolje črpale evropska sredstva. Zdaj pa je drugače. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj spada pod okrilje stranke Socialni demokrati (SD), vodi ga minister Aleksander Jevšek, obdan s propadlimi politiki stranke SD. Jevšek očitke o slabem črpanju evropskih sredstev zavrača in obljublja, da se bo njihovo domnevno dobro delo že še pokazalo, a zdaj smo že globoko v programskem obdobju 2021–2027, Slovenija pa pri tem še ni dosegla nobenega napredka.
Vlada močno zamuja tudi z dogovorom za črpanje evropskih sredstev za razvoj regij. Dogovori bi morali biti podpisani že pred januarjem, a se to očitno še ne bo zgodilo prav kmalu. Nedavno je Jevšek sicer obljubil, da bodo s podpisi dogovorov začeli marca, to je v tem mesecu, a za zdaj nič ne kaže, da se bo to dejansko zgodilo.
Vmes pa se Slovenija odreka sredstvom, ki bi jih lahko dobila, a jih zaradi očitne nesposobnosti politike ne bo.
Evropska komisija je v svojih najnovejših poročilih izrazila zaskrbljenost zaradi počasnega črpanja evropskih sredstev v Sloveniji. Po podatkih za obdobje 2021–2027 Slovenija še ni začela črpati kohezijskih sredstev, kar jo postavlja na rep med državami članicami EU. Evropska komisija je v začetku marca 2025 podala predhodno pozitivno oceno prvega zahtevka za plačilo sredstev za okrevanje in odpornost v višini 50 milijonov evrov. Kljub temu pa Slovenija zaostaja pri izpolnjevanju ciljev glede črpanja evropskih sredstev, kar lahko negativno vpliva na razvojni potencial države.
Vlada brez znanja
Slovenija se v tem mandatu torej sooča z več težavami pri črpanju evropskih sredstev, zaradi katerih je začela zaostajati za drugimi državami EU. Razlogov je več, glavna sta neusklajenost vladnih prioritet, pomanjkanje ustreznih kadrov in strokovnega znanja.
Ministrstvo je po volitvah prevzela stranka SD, minister je nekdanji kriminalist Aleksander Jevšek. To je sicer politična funkcija, nič ne bi bilo narobe, če bi se Jevšek obdal s strokovnimi kadri. Namesto tega pa je za svojo desno roko zaposlil na zadnjih volitvah propadlega politika Marka Koprivca, predsednika ljubljanskega odbora SD, sicer pa zapriseženega podanika komunizma. Na ministrstvu so zaposlili tudi Franca Terčka, nekdanjega poslanca Levice, ki je pred zadnjimi volitvami prestopil v SD ter nato na volitvah pogorel. Trček nima pojma o črpanju evropskih sredstev, po izobrazbi je sociolog, slovenski javnosti pa je znan kot aktivist skrajno levičarskega protestnega gibanja v Mariboru.
Poleg nesposobnih kadrov se Golobova vlada sooča tudi z notranjimi težavami in spremembami, zaradi katerih so bile prednostne naloge in strategije neusklajene. Pomanjkanje usklajenega pristopa na različnih ravneh oblasti, tako na nacionalni kot lokalni ravni, pa vpliva na hitrost in učinkovitost črpanja sredstev.
Nadalje Golobovi vladi primanjkuje ambicioznih projektov, ki bi lahko učinkovito izkoristili evropska sredstva. Čeprav Slovenija načrtuje različne projekte, se ti pogosto počasi izvajajo, kar zmanjšuje izkoristek razpoložljivih sredstev. Nasploh pa Golobovi denar iz evropskih skladov preusmerjajo v t. i. mehke vsebine, kar pomeni, da posebnih učinkov za razvoj države od tega ne bo. Priča smo torej povezovanju evropskih sredstev s političnimi cilji in kratkoročnimi prednostnimi nalogami vladajoče politike, ki tudi na tem področju uničuje vse dobro, kar je sprejela prejšnja vlada. Nespametno usmerjanje sredstev namreč lahko povzroči neučinkovitost pri črpanju.
Iz teh razlogov Slovenija zaostaja pri črpanju evropskih sredstev, kar je škodljivo za dolgoročni razvoj države.
Koliko denarja imamo na voljo?
V programskem obdobju 2021–2027 je Sloveniji na voljo približno 3,26 milijarde evrov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada.
Poleg tega je Slovenija v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil, kar je skupaj 2,5 milijarde evrov.
Slovenija torej razpolaga z okoli 5,76 milijarde evrov evropskih sredstev za obdobje 2021–2027. Denar nam je v Bruslju pridobila še Janševa vlada.
Kolikšno je črpanje?
Glede črpanja teh sredstev je bil doslej majhen napredki. Po podatkih za obdobje 2021–2027 Slovenija sploh še ni začela črpati kohezijskih sredstev, zaradi česar je na zadnjem mestu med državami članicami EU.
Pri evropskih sredstvih gre za ključna sredstva za razvoj države, s temi sredstvi se je država v preteklosti zelo dobro razvijala. V času te vlade pa se stvari začenjajo z dveletno zamudo, če sploh. Vlada tudi spreminja smeri. Tako je sredi januarja na seji izdala odločitev o podpori za okoli 800 milijonov evrov, in sicer med drugim za nadgradnjo železniških prog, za naložbe in prestrukturiranje v obeh premogovniških regijah, za projekte razogljičenja in energetsko prenovo ter pomoč pri gašenju požarov. Jevšek pa je januarja dejal, da na ministrstvu pripravljajo spremembe programa. O preusmerjanju denarja so v zadnjem času govorili tudi nekateri drugi vladni predstavniki. V kaj bi ga preusmerjali? Vsekakor iz infrastrukturnih projektov v nekaj, kar ni oprijemljivo, je nevidno, če uporabimo izraz skrajne levice, ki vodi Slovenijo. Sicer pa spomnimo, da vlada ne sme vlagati denarja v graditev infrastrukture, so zdajšnji vladajoči »pouličnikom« z Jašo Jenullom in Glasom ljudstva na čelu obljubili že nekaj dni pred volitvami aprila 2022.
Izjava
Romana Tomc: Vlada Roberta Goloba ne zna izpeljati že pripravljenih projektov
Romana Tomc, evropska poslanka in vodja slovenske poslanske skupine Evropske ljudske stranke ter podpredsednica EPP: »Vlada Janeza Janše je pripravila obsežen Načrt za okrevanje in odpornost in pridobila izjemnih 5,7 milijarde evrov evropskih sredstev. Denar iz tega in tudi drugih skladov, npr. iz kohezije, ostaja neporabljen, ker vlada Roberta Goloba ne zna izpeljati že pripravljenih projektov.«
Marko Lotrič: Vlada izločila vso zdravstveno infrastrukturo, zdaj zavaja
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS in predsednik stranke Fokus, opozarja, da je vlada iz Načrta za okrevanje in odpornost oz. financiranja z evropskimi sredstvi izločila vso zdravstveno infrastrukturo (tudi infekcijski kliniki v Mariboru in Ljubljani). Zdaj pa po Sloveniji na jumbo plakatih trdi, da se z evropskim denarjem krepi zdravje v Evropi. Lotrič pri tem opozarja na zavajanje.
