Novinar globoke države Matej Šurc je povsem hujskaško in politično aktivistično napadel poslance Stranke modernega centra. “Boste mirno gledali, kako se poslanci te stranke priklanjajo Janši. Lahko jim pišete! Na spletni strani Državnega zbora boste našli njihova imena in pod vsakim imenom rubriko “Pišite mi”. Pa jim potrkajte na vest, če jim populisti trkajo na denarnice,” je družbenopolitični delavec, ki bi moral kot novinar nacionalne RTV skrbeti za objektivno poročanje, izražal svoja politična stališča proti SMC in Janezu Janši.
Matej Šurc je novinar javne RTV Slovenije. Kot zaposleni v javnem zavodu, ki ga plačujejo in vzdržujejo vsa slovenska gospodinjstva, bi lahko bolj skrbel za ugled te ustanove. Toda na Facebooku je povozil vsa novinarska načela objektivnosti. Njegovo početje ga ob bok postavlja radikalnemu aktivistu v službi globoke države, Gregi Repovžu.
Ker naj bi nacionalna radiotelevizija predstavljala vse Slovence z različnimi ideološkimi pogledi, bi se morali tudi novinarji potruditi, da bi tako profesionalno kot zasebno skrbeli za ugled in videz nepristranskosti “našega” medija.
Šurc ne dojame parlamentarne demokracije
Toda Šurc zanemarja vsa strokovna načela, njegovo delovanje je politično hujskaštvo. Aktivistično je namreč pristopil proti stranki SMC in javnost pozval, naj “zasujejo” njihove poslance z elektronsko pošto. Šurc in njemu podobna četica usmerjenih novinarjev in analitikov bi se lahko že sprijaznila, da je slovenski družbeno-politični sistem že od 1991 leta dalje demokracija in da se v slovenski politiki ne dogaja nič dramatičnega, kar se ni dogajalo že v preteklih 30 letih slovenske samostojnosti. Stranke se pogovarjajo, dogovarjajo, sklepajo kompromise, se kregajo; vse to je del demokracije, proti kateri je nastrojen Šurc, ki s svojim aktivizmom prenaša politično odločanje v roke globoke države, tistih, ki na volitvah niso bili izvoljeni.
Matej Šurc že pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 strašil slovenske državljane s klerofašistično vlado Janeza Janše
Matej Šurc si je velikokrat privoščil nesramne in žaljive napade na volivce slovenske desnice. Med drugim je v radijski oddaji Labirinti dejal, da če ne bodo levičarji sestavili vlade, bo Slovenija dobila nagnusno koalicijo sovraštva in zatohlega klerofašizma. Na žaljivo mnenje Šurca se je odzvala državljanka Iva Pavlin Žurman, in sicer, da gre pri njem za očitno sovražno propagando. Šurc se je na kritično pismo državljanke odzval, da je počaščen, da je njegova pot borbe proti klerofašizmu na pravi poti.
Vse morebitne scenarije glede političnih kriz rešuje 111. člen ustave
Vse scenarije glede sestave vlade in njenih morebitnih kriz opredeljuje 111. člen ustave. Zato je popolnoma nerazumljivo, s kakšno paniko in strahom pred morebitno sestavo nove vlade Janeza Janše strašijo tranzicijski slovenski mediji.
Mediji tranzicijske levice pozabljajo na primere iz preteklosti
V Sloveniji nismo prvič soočeni s politično-parlamentarno krizo, kot jo želi prikazati Marjan Šarec in njegovi medijski podložniki. Leta 1992 je ob padcu Demosove vlade so poslanci na mesto predsednika vlade izvolili Janeza Drnovška. Leta 2000 so ob padcu Drnovškove vlade izvolili vlado dr. Andreja Bajuka. Leta 2013 pa so v isti sestavi parlamenta ob padcu druge Janševe vlade poslanci ustoličili za predsednico vlade Alenko Bratušek. Zato bi vsem medijskim lakajem tranzicijske levice postavili vprašanje za milijon evrov, v čem je razlika med sedanjo politično krizo in bivšimi podobnimi primeri iz preteklosti. Vsak državljan pa si lahko na to vprašanje odgovori sam.
Luka Perš/Nova24TV
