Na politično smetišče med drugim odhajajo tri razvpite politične stranke – jim bo čez nekaj let sledila še Svoboda?

Za izbris politične stranke iz registra političnih strank je skladno z zakonom o političnih strankah možnih več poti. Izbris lahko zahteva stranka sama. O prenehanju stranke mora njen zastopnik obvestiti registrski organ, to je ministrstvo za notranje zadeve, 30 dni po sprejeti odločitvi o prenehanju stranke. Vlogi za izbris je treba priložiti odločitev stranke o prenehanju in poročilo o ureditvi njenih premoženjskopravnih razmerij ob prenehanju.

Registrski organ lahko postopek za izbris stranke iz registra začne tudi, če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi neresničnih podatkov ali če ugotovi, da stranka dvakrat zapored ne sodeluje vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, organe lokalne skupnosti ali Evropski parlament. Registrski organ pa lahko stranko iz registra izbriše, če tako odloči ustavno sodišče ali če sodišče v celoti odpravi odločbo o vpisu stranke v register, določa zakon.

Likvidirani strankarski projekti Viranta, Golobiča in Šoltesa

V začetku meseca je bilo tako v uradnem listu objavljeno, da bodo iz registra političnih strank izbrisane tri, in sicer Zares, Državljanska lista (DL) in Verjamem. Kot je znano, je slednjo ustanovil Kardeljev vnuk Igor Šoltes, slednji je vmes že prestopil v SD, čeprav je z listo Verjamem sicer uspešno kandidiral na evropskih volitvah.

Ustanovitev stranke Zares je sledila po parlamentarnih volitvah 2004, po katerih se je do tedaj vladajoča LDS prvič znašla v opoziciji. Sledili so notranji pretresi in trenja, ki so pripeljali do odhoda številnih članov in posledično razkola stranke. Del nekdanjih članov je oktobra leta 2007 ustanovilo novo stranko Zares, pred tem so ustanovili društvo z enakim imenom ter oblikovali poslansko skupino. Na državnozborskih volitvah naslednjega leta je Golobičeva “oranžna” stranka osvojila devet poslanskih mest. S štirimi ministri je bil Zares tretja najmočnejša stranka v vladi Boruta Pahorja. Na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 je dobila le dobrega pol odstotka glasov, na državnozborskih volitvah leta 2014 pa stranka ni sodelovala. Leto zatem se je Zares na izredni seji konvencije samorazpustila.

Državljanska lista Gregorja Viranta je medtem nastala pred parlamentarnimi volitvami leta 2011, na katerih je dosegla 8,37-odstotno podporo volivcev ter se z osmimi poslanci uvrstila v DZ. Stranka je po volitvah sicer najprej omogočila oblikovanje druge vlade pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše, a po obremenilnem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) prva odtegnila podporo in izstopila iz koalicije. Stranka je zatem sodelovala v vladi Alenke Bratušek, na naslednjih parlamentarnih volitvah leta 2014 pa je ostala pred vrati DZ. Še pred tem je po slabem izidu stranke na evropskih volitvah odstopil njen dotedanji predsednik in soustanovitelj stranke Gregor Virant, nasledil ga je Bojan Starman.

Medtem stranki Verjamem preboj v slovenski parlament nikoli ni uspel. Nastala je sicer pred parlamentarnimi volitvami 2014, njen predsednik je postal Igor Šoltes, ki je bil istega leta z istoimenskim društvom bistveno bolj uspešen na evropskih volitvah. Tedaj je njegova lista dosegla 10,33-odstotno podporo volivcev, Šoltes pa je postal evropski poslanec.

Na smetišče tudi Jankovićeva stranka

Minuli petek pa je bilo objavljeno, da bodo iz registra političnih strank izbrisali še tri stranke, in sicer Pozitivno Slovenijo, stranko Glas ljudstva in Socialno stranko Srbov Slovenije (SSSS). Za Glas ljudstva je zanimivo, da isto ime uporablja iniciativa, ki jo vodi levičarski aktivist Jaša Jenull s sodelavci. Nekdanjo stranko Glas ljudstva je kot odgovorna oseba sicer registriral nekdanji profesor Gojko Stanič.

Med temi je najbolj poznana Pozitivna Slovenija, s katero se je v državno politiko konec leta 2011 podal ljubljanski župan Zoran Janković. Stranka je na parlamentarnih volitvah leta 2011 slavila s 28,51 odstotka glasov. Nastala je sicer iz Liste Zorana Jankovića v ljubljanskem mestnem svetu, do njene razširitve pa je prišlo po “procesiji” na magistrat, ko je skupina “znanih Slovenk in Slovencev” prosila Jankovića, naj se angažira tudi na državni ravni. Med člani te delegacije sta bila tudi Milan Kučan in sedaj že pokojni France Bučar.

Jankoviću je sicer poskus sestavljanja vladne koalicije spodletel, zato je stranka del mandata preživela v opoziciji. Po padcu druge Janševe vlade je krmilo Pozitivne Slovenije in vlade prevzela Alenka Bratušek. Vendar je odstopila kot premierka, potem ko jo je v borbi za predsedniški položaj v stranki premagal Janković. Stranka se je razklala, leta 2014 je bilo ustanovljeno Zavezništvo Alenke Bratušek, ki se je kasneje preimenovalo v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, nato pa v Stranko Alenke Bratušek – SAB. Pozitivna Slovenija je medtem na volitvah 2014 z nekaj manj kot tremi odstotki glasov ostala pod parlamentarnim pragom, zatem pa se na državnozborske volitve ni več podala.

Vse omenjene stranke imajo zdaj skladno z zakonom možnost sprožitve upravnega spora, če tega ne bodo storile, pa bodo torej dokončno izbrisane iz registra političnih strank. V slednjem je trenutno zabeleženih 88 političnih strank, najstarejša med njimi je SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega, nastala leta 1991, najmlajša pa po zadnjih podatkih REŠITEV – Stranka upokojencev Velenje, nastala marca letos.

Za zdaj pa v registru strank še vedno ostaja LDS, ni pa jasna usoda Domovinske lige, ki se je marca lani samorazpustila. Mimogrede: Jankovićeva lista v ljubljanskem mestnem svetu še naprej deluje nemoteno.

Ali bo nekaj let kasneje tem strankam sledila še Gibanje Svoboda, bomo še videli.