Piše: L. B.
VSO na Twitterju: »#Nadanašnjidan 1991 je 23 pripadnikov specialne brigade MORiS brez žrtev zavzelo skladišče orožja JLA v Borovnici. Na pobudo VSO je predsednik RS v letu 2016 s častnim znakom svobode RS odlikoval fante, ki so 28.6.1991 izvedli logistično akcijo stoletja.«
Zavzetje skladišča Borovnica je v knjigi Vstali in obstali komentiral takratni minister za obrambo Janez Janša v poglavju Analiza vojne za Slovenijo (2021, stran 35): »Kljub temu pa lahko po podrobnejši preučitvi vseh bojnih akcij TO in slovenske policije ter njihovi umestitvi v čas in širšo sliko brez večjih težav izdvojimo najpomembnejšo bojno akcijo TO za zmago v vojni za Slovenijo. To je bilo nedvomno zavzetje skladišča JLA pri Borovnici. V tej akciji je peščica pripadnikov specialne brigade zaplenila večjo količino orožja, minskoeksplozivnih sredstev in vojaške opreme kot vse slovenske partizanske enote v vseh bojnih akcijah v času druge svetovne vojne skupaj (zasegi ob kapitulaciji Italije in Nemčije po porazu na svetovnih bojiščih so izvzeti). Uspeh je bil popoln tudi zato, ker je bilo skladišče zavzeto tik pred nosom veliki koncentraciji enot JLA v vrhniških vojašnicah, od koder bi lahko s topovskim in z raketnim orožjem skladišče uničili, če bi seveda pravočasno izvedeli za akcijo. A enota, ki je skladišče zavzela, je prepričala radiovezista, ki je moral vsakih 30 minut poročati na Vrhniko o stanju v skladišču, da je še naprej javljal poveljstvu, kako je v skladišču vse v redu.«
Spodaj objavljamo odlomek iz knjige Obranili domovino, avtorja Janeza J. Švajncerja, poglavje Razvažanje plena iz skladišča Borovnica, stran 119-122.
Razvažanje plena iz skladišča Borovnica
Pripadniki Specialne brigade MORiS so skladišče JLA v Borovnici zavzeli v petek, 28. junija, zgodaj popoldne. Istega dne zvečer se je začel drugi in zelo pomemben del akcije Borovnica — praznjenje skladišča.
Okoli 18. ure so prišli pred skladišče izvidniki s PŠTO Ljubljana in vod delovne obveznosti. Sporočeno jim je bilo, da je skladišče minirano. Zato so se umaknili v gasilski dom na Brezovici in čakali na nadaljnja navodila.
Ob 19.15 se je v skladišče pripeljal vodja uprave za zaledno oskrbo RSLO Ludvik Zvonar. Takrat se je začelo nakladanje prvih petih tovornjakov s pehotnim, protioklepnim in protiletalskim orožjem. Pripadniki TO so hiteli, da bi odpeljali čim več orožja. Bili so vznemirjeni in veseli ob velikih količinah vsega, kar je bilo v skladišču.
Nalaganje je bilo počasno in zamudno, dokler Ludvik Zvonar ni našel v skladišču viličarja. Ludvik Zvonar je skladišče zapustil okoli 21. ure.
V imenu 5. PŠTO je za odvažanje orožja odgovarjal pomočnik za zaledje stotnik I. st. Miran Barborič. Prvih pet tovornjakov je odpeljalo iz skladišča približno ob 20. uri na železniško postajo Moste. Tam sta jih Anton Tunja in Anton Vereš usmerjala po Sloveniji. Okrog dveh ponoči so na Štajerskem že dobili prvo protioklepno in protiletalsko orožje iz borovniškega skladišča.
Naslednjih pet tovornjakov je bilo naloženih ob 23. uri. Takrat je prišlo v skladišče sporočilo, da se Borovnici približuje kolona tankov JLA z Vrhnike.
V skladišču je bilo približno 50 pripadnikov delovne obveznosti iz Borovnice in izvidniški vod Specialne brigade MORiS. Sami skladišča ne bi mogli ubraniti. Zato so vsi pripadniki TO skladišče zapustili. Že naloženi tovornjaki so odpeljali do Podpeči mimo Niževca, Zabočeva in pod Ligojnikom, kjer so prišli na cesto Kamnik-Rakitna. Nato so zavili levo proti Kamniku in Preserju. Takrat jih je zaustavila milica iz Preserja, češ da povzročajo preplah, ker je videti žaromete tovornjakov na pobočju Rakitne skoraj do Ljubljane. Ivo Furlan je s postaje milice v Preserju telefoniral na 5. PŠTO in sporočil, kaj se je zgodilo, nato je kolona odpeljala v kamnolom v Sadinji vasi, kjer naj bi delili strelivo brigadam TO iz Ljubljane.
Že v času nakladanja tovornjakov je prišlo v skladišče večje število domačinov z Brezovice in Borovnice. Pomagali so pri nakladanju, nekateri pa so nekontrolirano stikali po skladišču. Cesto do borovniškega skladišča je varovala četa TO pod poveljstvom stotnika Čerina in že prvo noč je prijela civilista domačina z avtomatsko puško, ki jo je izmaknil v skladišču.
Po odhodu pripadnikov TO je skladišče več ur ostalo brez straže in povsem nezavarovano.
Kmalu po polnoči je bil poslan s 5. PŠTO v Borovnico major Lenaršič s skupino izvidnikov in stotnikom Stanislavom Kondo. Imeli so ukaz, da zavarujejo skladišče in ostanejo tam do zamenjave. Proti Borovnici se je odpeljalo 12 izvidnikov in trije prostovoljci, ki so prej varovali blokado pred tovarno Ilirija. Skupina pa je na Jadranski cesti srečala sumljivo terensko vozilo in ga ustavila. V njem so bili trije uniformiranci, med njimi je major Lenaršič prepoznal nekdanjega bolničarja z viškega občinskega štaba TO Zmaga Jelinčiča. Prišlo je do prepira o tem, kdo je premagal posadko tanka na Brezovici in o izginuli puški izpred tanka. Skupina s PŠTO je ocenila, da so sobesedniki vinjeni, poveljnik izvidniškega voda TO Aleš Winkler pa je dokazoval, da je posadko tanka razorožila skupina izvidnikov 5. PŠTO.
Ta prepir je skupino, ki bi morala oditi proti Borovnici, zadržal in se je odpeljala proti skladišču šele približno ob pol dveh. Prispela je v Brezovico in v vasi naletela na kakih deset domačinov, ki so povedali, da čakajo na tovornjake, ki naj bi jim v skladiščih JLA na Borovnici pomagali pri nakladanju. Ničesar niso vedeli o dogajanju v skladiščih in ali odvažanje že poteka.
Skupina s PŠTO jim je naročila, naj tam počakajo, nedaleč od njih pa je pri zadnji hiši ob poti proti skladiščem pustila izvidnika z radijsko postajo. Ta je majorju Lenarišiču poročal o zbranih vaščanih in kasneje o prihodih vozil TO in tudi drugih.
Skupina s PŠTO se je približala skladiščem. Vse je bilo razsvetljeno, vendar nikjer nikogar. Presenečeni so ugibali, kaj se je zgodilo, saj je bilo vse odprto in vsakomur dostopno. Major Lenaršič in stotnik Konda sta s skupino preiskala celotno skladišče. Na najpomembnejše točke sta razporedila po dva stražarja z radijsko postajo. Pregled skladišča je bil končan ob 3.45. Pripadniki 5. PŠTO niso mogli razumeti, kaj se je zgodilo, da je bilo skladišče več kot 10 ur nezavarovano. Tudi v stražarnici ni bilo nikogar, tudi ne vojaka, ki je oddajal lažna sporočila poveljstvu JLA na Vrhniki. Sredstva zvez so bila zdaj uničena.
Tako je skupina s 5. PŠTO varovala skladišče in čakala, kaj se bo zgodilo. Šele ob zori so prišli organizatorji prevoza s tovornjaki in ljudmi za nalaganje. Okrog petih zjutraj so prišli tudi nekateri pripadniki brigade MORiS, ki pa majorju Lenaršiču niso hoteli odgovarjati na vprašanja, kaj se je
zgodilo ponoči. Major Lenaršič je naletel nanje tudi v vlomljenem skladišču, kjer so razmetavali prazne zaboje za pištole.
Med teritorialci in domačini so bili posamezniki, ki so iskali orožje zase. V vojni je razumljivo, da si vsak borec želi čim boljše orožje in je treba razumeti pripadnike TO, ki so se hoteli dobro oborožiti. Toda nekateri so si nagrabili večje število pištol in še česa, kar jasno govori o tem, da gre za okoriščanje. Do tega je prihajalo tudi v prihodnjih dneh kljub pomoči vojaške policije TO in organov varnosti.
Pripadniki policije so skladišče zavarovali 29. junija zjutraj ob 6. uri. Zjutraj so začeli temeljito prazniti skladišča. Orožja in opreme je bilo za dve brigadi in poveljstvo partizanske divizije, kar je pomenilo ogromne količine. Zjutraj so prišli v skladišče s 5. PŠTO še Vojko Adamič, Slavko Derenčin, Stojan Kastelic in drugi. Prišla sta tudi poveljnika brigad TO Ivan Grebenc in Janez Presl s častniki, saj jima je bilo s 5. PŠTO sporočeno, da bosta dobila orožje za svoji brigadi.
V soboto in v noči s sobote na nedeljo 30. junija je bilo skladišče večji del izpraznjeno. Ostali so puškomitraljezi 7,9 mm in strelivo zanje, kak netrzajni top in intendantska oprema.
Iz skladišča je izginilo približno 170 pištol 7,62 mm in avtomatskih pištol 7,65 iz skladišča 3. brigade. V divizijskem skladišču je bilo ukradeno zanemarljivo majhno število pušk.
Pri skladišču 3. brigade je prišlo do nesporazuma med pripadniki Specialne brigade MORiS in Slavkom Derenčinom. Čeprav je imel ključ od vrat, ga v skladišče niso pustili, rekli so, da je to njihovo, in zahtevali, da se umakne.
Tudi voznikov tovornjakov ni nihče natančno pregledoval. Na železniški postaji, kjer so se zbirali tovornjaki z materialom iz skladišča, niso popisovali, kam in koliko je odpeljal kateri tovornjak. V Borovnico so prihajali s tovornjaki predstavniki pokrajinskih štabov TO iz vse Slovenije. V noči s 5. na 6. julij je pripeljalo tudi 8 do 10 tovornjakov s Hrvaške.
S 5. PŠTO so 4. julija sporočili v skladišče, da je mogoče pričakovati diverzijo in zračni napad jugoslovanskega vojnega letalstva. Poveljnik 5. PŠTO je četo, ki je stražila skladišče, prestavil na Vrhniko. Skladišče je spet ostalo brez straže. Vso noč je bilo prepuščeno domačinom. Civilisti so to noč raznesli ali odpeljali večjo količino orožja, orodja in strojev. Enota TO se je vrnila šele zjutraj in vzpostavila red.
Praznjenje skladišča je bilo končano 14. julija.
Kljub slabostim ob varovanju in praznjenju je orožje iz zavzetega skladišča v Borovnici bistveno prispevalo k oborožitvi slovenske vojske in s tem k uspešnemu nastopu proti enotam JLA.
No, danes sredi dneva pa je predsednik vlade Janez Janša na Twitterju še zapisal: »To je bila najpomembnejša vojaško logistična akcija v Vojni za Slovenijo. Ko smo zavzeli to skladišče, smo vedeli, da bomo zmagali. Hvala izvidniškemu vodu specialne brigade. Nikoli ne bo pozabljeno #Slovenija30«.
