15.5 C
Ljubljana
sreda, 17 avgusta, 2022

Na današnji dan pred 30 leti: V slovenskem parlamentu sprejeti nekateri zakoni in proračun za prvo trimesečje leta 1992

Piše: C. R.

Prednovoletni poskusi slovenskega parlamenta, da bi sprejeli nekaj zelo pomembnih zakonov, ki naj bi začeli veljati z novim letom, se niso uresničili. Uresničila pa se je že pred meseci izrečena napoved, da skupščina do konca leta ne bo sprejela nič drugega razen ustave in zakona o praznikih. Slovenska skupščina je 11. decembra 1991 že priznala Republiko Ukrajino kot neodvisno in suvereno državo, danes pa so vsi trije zbori priznali še preostalih enajst republik razpadle Sovjetske zveze.

Vsi trije zbori so bili sklepčni ves dan in so nadaljevali pred božičnimi prazniki prekinjene seje. Ker poslancem slovenske skupščine ni uspelo pravočasno sprejeti republiškega proračuna za leto 1992, so sprejeli zakon o začasnem financiranju potreb iz republiškega proračuna v prvem trimesečju prihodnjega leta. Po predlogu vlade, ki so ga poslanci potrdili, naj bi za to namenili največ četrtino vsote, ki je bila razporejena v proračunu za leto 1991. V tem znesku je bil vštet tudi denar za zdravstvo, še vedno pa niso bili usklajeni pri svežnju predloženih zakonov s tega področja. Šlo je za predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zdravstveni dejavnosti in lekarniški dejavnosti. Prav tako še nista bila usklajena zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakon o prometnih davkih, zbori pa so le sprejeli dopolnjeni zakon o dohodnini. Parlament je sprejel izjavo, v kateri poudarja, da priznava na podlagi pravice narodov do samoodločbe kot temeljnega načela mednarodnega prava odločitev prebivalcev oziroma organov republik nekdanje Sovjetske zveze o suverenosti in neodvisnosti republik, s čimer je bila razpuščena Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). Skupščina je naložila slovenski vladi, da vzpostavi diplomatske odnose z Rusko federacijo, Belorusijo, Moldavijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Kazahstanom, Kirgizijo, Uzbekistanom, Tadžikistanom, Turkmenijo in Gruzijo. Pozneje pa skupno zasedanje skupščine zaradi obstrukcije ni bilo več mogoče, saj je slovenska skupščina doživela ponovno blokado. Ob odločanju o dnevnem redu na skupnem zasedanju so sprejeli predlog, naj bi nadaljevali deseto sejo, to je usklajevanje zakona o zadrugah. Ker to ni bilo všeč strankam poslancev v ZO in ZZD, so ti zapustili zasedanje in zbori so postali nesklepčni.

Delova osebnost leta Kučan in Genscher

Uredništvo časopisa Delo je ob koncu leta izbiralo osebnost leta. Anketirancem so postavili štiri vprašanja, in sicer koga bi izbrali za pozitivno in koga za negativno osebnost leta 1991 v Sloveniji in zunaj nje. Na vprašanja je v terenski raziskavi v 57 slovenskih krajih 21. decembra odgovorilo 1075 anketiranih. Prepričljivo prvenstvo med pozitivnimi osebnostmi je s 669 glasovi pripadlo Milanu Kučanu, za Janeza Drnovška se je odločilo 156 posameznikov. Na tretjem mestu je bil Dimitrij Rupel, za njim Lojze Peterle, potem pa Jelko Kacin in Janez Janša. Negativno prvenstvo so anketirani prisodili Lojzetu Peterletu, dobil je 436 glasov, s 161 glasovi je postal druga negativna osebnost Jože Pučnik, sledili pa so France Bučar, Rajko Pirnat, Jože Školč. Med neslovenskimi osebnostmi je največ, 438, anketiranih za pozitivno osebnost izbralo Hansa Dietricha Genscherja, z 272 glasovi mu je sledil kancler Kohl, za njima pa so se zvrstili Boris Jelcin, Mihail Gorbačov, George Bush, lord Carrington in drugi. Negativna osebnost pa je prav nič presenetljivo postal srbski predsednik Slobodan Milošević, dobil je 565 glasov, sledil mu je ameriški predsednik Bush s 157 glasovi, pa italijanski zunanji minister De Michelis, hrvaški predsednik Franjo Tuđman, general Veljko Kadijević in drugi. Večina naj osebnosti se je odzvala povabilu na razglasitev izidov.

Po dveh mesecih je Delova agencija Stik v 57 slovenskih krajih ponovila tudi javnomnenjsko raziskavo o volitvah strank, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo. Med 1075 anketiranimi bi jih 279 volilo Ruplove demokrate (26 %). Za Ribičičeve prenovitelje bi se odločili 203 anketirani (18,9 %), za Školčeve liberalne demokrate bi se odločilo 121 anketirancev (11,3 %), za Peterletove krščanske demokrate bi se tokrat odločilo 106 posameznikov (9,9 %). Za Plutove zelene bi glasovalo 100 anketirancev (9,3 %), Pučnikovi socialdemokrati bi dobili 72 glasov (6,7 %). Tudi Omanovi kmetje, zanje bi glasovalo 20 posameznikov (1,9 %), Žakljevi socialisti 19 glasov (1,8 %) in Pirnatovi narodni demokrati 13 glasov (1,2 %) bi ohranili svoj položaj med volivci. Med 68 anketiranimi, ki se niso odločili za nobeno od strank, pa zagotovo ne bi volili Peterletovih krščanskih demokratov (28 anketirancev) in Pučnikovih socialdemokratov, sledili so Omanovi kmetje in Ribičičevi prenovitelji.

Evropsko vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije?

Okrnjeno predsedstvo SFRJ je poslalo pismo generalnemu sekretarju OZN Perezu de Cuellarju, v katerem so poudarili, da je posredovanje Evropske komisije pri reševanju jugoslovanske krize preraslo v vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije in podporo secesionizmu, kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. Zaradi takšnega ravnanja, ki vodi v poglabljanje krize, je predsedstvo SFRJ zaprosilo predsednika Varnostnega sveta za podporo in zaščito Združenih narodov. Tudi v pismu lordu Carringtonu in van den Broeku je zvezni izvršni svet poudaril svoja pričakovanja, da se bo Evropska skupnost vrnila k svoji osnovni nalogi, k pomoči pri reševanju jugoslovanske krize, zato je pričakoval podporo dvanajsterice pri uresničevanju resolucije Varnostnega sveta in drugih akcij v okviru Združenih narodov. V kratkem naj bi posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN Cyrus Vance že petič dopotoval v Jugoslavijo. Pred tem se bo v Lizboni srečal s predsedujočim mirovne konference o Jugoslaviji, lordom Carringtonom, ter z nekdanjim in novim predsedujočim ministrskega sveta ES, z zunanjima ministroma Nizozemske in Portugalske. Na sedežu OZN v New Yorku so sporočili, da je cilj najnovejše Vanceove misije ugotoviti položaj na jugoslovanskem bojišču. Za zaprtimi vrati se je sešel Varnostni svet in obravnaval najnovejše De Cuellarjevo poročilo, sestavljeno na podlagi podatkov predhodnice iz strokovnega štaba OZN. Iz zanesljivih virov blizu Varnostnega sveta se je zvedelo, da ti rezultati niso ohrabrujoči.

Konvencija za novo Jugoslavijo

V Beogradu naj bi 3. januarja potekal sestanek vseh političnih sil, ki so se zavzemale za ohranitev skupne države oziroma ustanovitev nove Jugoslavije. Pri organizaciji konvencije, ki jo je predlagalo enajst jugoslovansko usmerjenih strank iz BiH, bosta sodelovala tudi predsedstvo in skupščina SFRJ. Koordinacijski odbor konvencije, ki je deloval v Palači federacije v Novem Beogradu, je sprejel prijave že 13 strank in združenj: Delavske stranke Jugoslavije za Vojvodino, Združenja Srbov in Črnogorcev iz Makedonije, družbene organizacije Aliansa žensk Jugoslavije iz Beograda, Jugoslovanskega združenja občanov, ki uživajo pokojnine na osnovi mednarodnih pogodb iz Beograda, Kmečke stranke iz Bosanske Dubice, Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost iz Beograda, Gibanja za združitev Srbije in Črne gore iz Beograda, Socialistične narodne stranke iz Beograda, Jugoslovanskega demokratičnega centra iz Beograda, Narodne fronte, Zveze komunistov – Gibanja za Jugoslavijo, srbskega demokratičnega sveta Otadžbinski front iz Banjaluke in organizacije Prijatelji otrok iz Beograda. Konvencijo je podprla tudi Zveza komunistov – Socialistična demokratska stranka BiH, ki se je imela tako za bosansko kot za jugoslovansko.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine