Piše: Andrej Sekulović
Slovenski, poljski in češki državniki so se skupaj podali v ukrajinsko prestolnico Kijev, kjer so vodstvu napadene države prenesli sporočilo solidarnosti in podpore. Glavni pobudnik misije je bil slovenski premier Janez Janša. Obisk v Kijevu še vedno močno odmeva v svetu, o njem še vedno množično poročajo svetovni mediji.
Predsednik slovenske vlade Janez Janša, predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki, predsednik češke vlade Petr Fiala in namestnik predsednika vlade Poljske ter predsednik odbora za nacionalno varnost in obrambo Poljske Jaroslaw Kaczyński so se v torek, 15. marca, skupaj odpravili na pomembno misijo v ukrajinsko prestolnico Kijev, ki se uspešno upira Putinovi agresiji. Štirje srednjeevropski državniki so odpotovali v Ukrajino, da bi osebno izrazili podporo svojih držav in Evropske unije napadenemu ukrajinskemu narodu, ki pogumno brani svojo domovino pred tujimi zavojevalci. V Ukrajini so se srečali s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim in predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom. Pri tem je šlo za prvi tovrsten obisk tujih predsednikov vlad v Ukrajini po začetku ruskega napada in za diplomatski obisk najvišje stopnje. Mednarodni mediji pa so misijo označili za izjemen primer solidarnosti, saj so omenjeni državniki s svojim obiskom v središče bombardiranja tvegali tudi svojo varnost.
Obisk v obleganem Kijevu
Premier Janez Janša je s svojim obiskom v Kijevu požel veliko pohval tako doma kot v tujini, čeprav je levica obisk takoj začela označevati za potezo v predvolilni kampanji. Vsekakor je s tem vrnil Slovenijo na zemljevid sveta in utrdil njen ugled na mednarodnem parketu. Po samem srečanju z ukrajinskim predsednikom Zelenskim in predsednikom vlade Šmihalom se je na novinarski konferenci na začetku svojega govora poljski premier Mateusz Morawiecki zahvalil Janezu Janši kot glavnemu pobudniku tega obiska in pomembne odprave. Izpostavil je, da je Janša navdihnil preostale člane misije in da je bil ravno on »boter« tega obiska. Za obisk so se državniki odločili tudi po posvetovanju s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Namen in cilj obiska pa ni bil le izkazati podporo Ukrajini in njeni suverenosti, temveč so gostje prav tako na srečanju z ukrajinskimi oblastmi predstavili širok sveženj podpore Ukrajini in Ukrajincem. Z obiskom je bila seveda seznanjena tudi mednarodna skupnost in Organizacija združenih narodov. Štirje predstavniki Srednje Evrope, ki je, kot kaže, najbolj naklonjena Ukrajini in najbolj iskrena v podpori njeni suverenosti, so se odpravili v Kijev iz Poljske z vlakom. Ob deveti uri zjutraj so vstopili v Ukrajino, v prestolnico Kijev pa so prispeli okoli sedme ure zvečer.
Srečanje z ukrajinskim vodstvom
Zatem so se srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in s predsednikom vlade Denisom Šmihalom. Ob prihodu je poljski premier Morawiecki zapisal na Twitterju: »Tu, v od vojne razdejanem Kijevu, se dela zgodovina. Tu se svoboda bori proti tiraniji. Od tod je odvisna prihodnost nas vseh. EU podpira Ukrajino, ki lahko računa na pomoč prijateljev – to sporočilo smo danes prinesli v Kijev.« Na samem srečanju, kjer so izrazili svojo podporo in predstavili sveženj pomoči Ukrajincem, pa je Zelenski dejal, da gre za močan znak podpore, ki ga resnično cenijo. Janša pa je rekel, da so prišli v Kijev, ker so želeli izraziti občudovanje ukrajinskem boju, ki »uničuje mit o neuničljivi Rusiji«. »Vse delamo, kar je v naši moči, da bi vam pomagali,« je dodal. Nadaljeval je, da želijo Ukrajini prav tako prenesti podporo Evropske unije in da jim sporočajo, naj bodo pogumni. »Ukrajina je evropska država in storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi postala tudi članica EU. Podpiramo status kandidatke za EU.«
Janez Janša: »Slava Ukrajini!«
Po uspešnem srečanju slovenskega, ukrajinskih, češkega in poljskih državnikov je sledila novinarska konferenca, na kateri so vsi govorili o svojih vtisih ter o glavnih temah pogovora in srečanja. Janez Janša je začel svoj govor s tem, da je opozoril, da je bila tudi Slovenija pred tridesetimi leti v podobni situaciji in da zato popolnoma razume, kako se v teh težkih trenutkih počutijo Ukrajinci. »Tudi mi smo se borili za svojo svobodo, suverenost in tudi za svoja življenja,« je dejal in dodal, da s seboj prinaša solidarnost slovenskega naroda, ki ta čas zbira vsakovrstno pomoč za Ukrajino in za ljudi, ki bežijo pred vojno vihro. Nadaljeval je, da s svojimi sopotniki želi Ukrajini predati pomembno »sporočilo združene evropske podpore«. Janša je izpostavil tudi, da podpirajo ukrajinsko prihodnost, ki vodi na pot članstva v Evropski uniji. Po njegovem mnenju namreč danes ni v Evropi naroda, ki se ne bi bolj boril za »evropske vrednote«. Janez Janša je zatem zbranim dejal, da na srečanju niso le predali sporočila solidarnosti ukrajinskemu vodstvu, temveč so se z marsičim tudi sami seznanili. Pri tem gre predvsem za vprašanja humanitarne in vojaške pomoči. Nadalje je povedal, da je popolnoma druga izkušnja vojne dogodke spremljati od daleč prek zaslonov, ali pa od blizu videti situacijo. Končal je s tem, da je med potjo v Kijev z njim stopil v stik generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in ga prosil, naj sporoči Ukrajincem, da omenjena organizacija pripravlja velik sveženj pomoči, ki bo namenjen obnovi Ukrajine. Svoj nagovor sklenil z besedami: »Slava Ukrajini!«
Odzivi svetovnih medijev
O obisku srednjeevropskih državnikov v Kijevu so obširno poročali tudi mednarodni mediji, Janez Janša pa je o dogodku govoril tudi za britanski BBC. V tem pogovoru je izpostavil, da so se z ukrajinskim vodstvom pogovarjali o pomembnih temah, predvsem o tem, kako pomagati Ukrajini. »Prinesli smo osnutek načrta OECD, kako pomagati Ukrajini po vojni. Načrt je ambiciozno zastavljen, a v tem trenutku je najbolj pomembno, kako pomagati Ukrajini, da se branijo. Šele ob obrambi se bo Rusija pripravljena pogajati,« je dejal premier. Dodal je, da je Ukrajini veliko pomoči že bilo ponujene, problem pa je, ker obljube še niso bile vse izpolnjene. Že na dan obiska je ta postal glavna novica mnogih svetovnih medijev. Na televiziji CNN je voditelj na zemljevidu pokazal, kje leži Slovenija, in ob tem dejal, da gre za izjemno solidarnost, saj »potujejo v Kijev, v središče bombardiranja. Težko boste našli primer česa takega v celotni zgodovini. To je tako, kot da bi svetovni voditelji v času Blitza šli v London.« Nemški Bild je poročal, da gre za zgodovinsko mirovno misijo v ukrajinski prestolnici. Portal hrvaške nacionalne televizije HRT je pri poročanju o obisku povzemal tednik Demokracija, poljski novičarski portal Remix News pa je v članku zapisal, da predsedniki vlad Poljske, Češke in Slovenije potujejo na srečanje v Kijev »kljub nenehnemu bombardiranju ukrajinske prestolnice«. O obisku je poročal tudi ameriški Fox News: »Medtem ko se ruska invazija na Ukrajino nadaljuje že tretji teden, so voditelji treh držav Evropske unije načrtovali obisk v Kijevu, glavnem mestu Ukrajine, da bi izrazili podporo tej državi.«
Pogumna diplomacija
Po vrnitvi v Slovenijo je Janez Janša o obisku govoril tudi za vrsto domačih medijev. Med drugim se je odzval na nekatera poročanja, ki so zvenela bolj kot očitki, češ da je šlo za varnostno tveganje. Ob tem je dejal, da se v Kijev lahko pride z vlakom, čeprav obstaja tveganje, vendar pa diplomacija obstaja prav zato, da rešuje takšne težave: »Evropske države moramo v Ukrajino poslati pogumne diplomate, da imamo informacije iz prve roke.« Premier Janša je o svojem obisku Kijeva govoril tudi v oddaji Kdo vam laže na televiziji Nova24TV. Med drugim je opozoril na to, da je Ukrajina suverena država, ki se je bila pripravljena odpovedati zalogam jedrskega orožja za mednarodno zagotavljanje te suverenosti. »Dokler bo Putin verjel, da gre lahko z grobo silo naprej, toliko časa bodo vsa tako imenovana pogajanja samo nekaj, kar pozornost svetovne javnosti odmakne od civilnih žrtev,« meni premier, ki verjame, da je potrebna pogumnejša diplomacija za prekinitev vojne.
Obisk je požel veliko odobravanje mednarodne javnosti in medijev, ki sicer velikokrat niso naklonjeni Poljski in Sloveniji.
