Piše: C. R.
V okviru sanacije po lanskih poplavah so pristojne službe odstranile slabih 42.000 ton kosovnih odpadkov, kar je primerljivo z letno količino vseh odpadkov v državi, in 2200 ton nevarnega mulja, so ob prihajajoči obletnici poudarili na ministrstvu za okolje. Ob tem so opozorili tudi na vedno večji pomen prilagajanja podnebnim spremembam.
Kot so v današnjem sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, so v zadnjem letu izvedli več pomembnih ukrepov za sanacijo posledic lanskoletnih katastrofalnih poplav na področjih, kot sta odvoz kosovnega odpada in mulja, za katera so zadolženi.
V okviru sanacije so odstranili skupno 41.652 ton kosovnih odpadkov, kar je primerljivo s količino vseh odpadkov v Sloveniji v enem letu. Skupaj s komunalnimi podjetji, občinami in ostalimi deležniki so z 90 tovornjaki odstranili 2200 ton nevarnega mulja oz. v velikosti nogometnega igrišča z 20 centimetri nasutega mulja. Večji del navadnega in nenevarnega mulja v količini 100.000 kubičnih metrov pa so večinoma uporabili za vzpostavitev vodne infrastrukture, so nanizali.
Po posredovanju pri elektrodistribucijskih podjetjih so prav tako 9004 poplavljenim gospodinjstvom omogočili dostop do električne energije po subvencionirani ceni v višini en evro na megavatno uro.
Poplave so, kot so spomnili na ministrstvu, povzročile škodo v ocenjeni vrednosti skoraj treh milijard evrov, prizadeta so bila številna gospodinjstva, podjetja in infrastruktura. “Vlada se je osredotočila na hitro obnovo in izboljšanje infrastrukture, da bi zmanjšali tveganje za prihodnje naravne nesreče. Ob izbruhu poplav so aktivirali več kot 470 gasilskih enot, evakuirali več kot 8000 ljudi in zagotovili nujno pomoč ter sanacijo prizadetih območij. Skupaj s prostovoljci in lokalnimi skupnostmi smo dokazali, da lahko Slovenija premaga tudi najtežje izzive,” so poudarili.
Ob obletnici vodne ujme na ministrstvu izpostavljajo tudi vedno večji pomen prilagajanja podnebnim spremembam. “Podnebne spremembe so dejstvo, kar potrjujejo znatni trendi dvigovanja temperature zraka in vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki,” so opozorili.
V luči tega si želijo sprejetja podnebnega zakona, ki bo vzpostavil okvir za učinkovitejšo politiko zmanjševanja ranljivosti ter povečevanja odpornosti na zaznane in pričakovane vplive podnebnih sprememb. “Z novim programom porabe sredstev sklada za podnebne spremembe do leta 2026 smo temu področju namenili do 270 milijonov evrov dodatnih sredstev, potrebno pa je še zagotoviti, da bodo podnebni vplivi vključeni v načrtovanje in izvajanje širokega nabora politik in ukrepov,” so sklenili.
