2.2 C
Ljubljana
nedelja, 22 decembra, 2024

Minilo je več kot eno leto vojne v Ukrajini, za katero mnogi evropski predstavniki niso verjeli, da se bo uprla

Piše: Ana Horvat (Nova24tv)

V tokratni oddaji Aktualno je diskusija tekla o vojni v Ukrajini. Minilo je namreč več kot eno leto, vojni pa ni videti konca. V oddaji je voditelj Boris Tomašič gostil nekdanjega premierja Janeza Janšo, dr. Dimitrija Rupla, dr. Bogomila Ferfilo, Jelka Kacina in dr. Žiga Turka. Janez Janša je uvodoma razkril, da evropski predstavniki niso bili tako prepričani v Ukrajinski odpor, kot bi morda pričakovali, in da je bil obisk treh predsednikov vlad, med katerimi je bil tudi sam, ključnega pomena za to, da se Ukrajina odločno upre in da jo podprejo evropske članice. Zakaj je Rusija storila ta korak in kako bo nadaljevanje vojne vplivalo na evropsko stabilnost v prihodnosti, sta le dve tematiki v izredno zanimivi diskusiji, ki si jo lahko ogledate v spodnjem videu.

Minilo je več kot leto dni od napada Rusije na neodvisno in suvereno državo Ukrajino. “Mednarodna javnost je takrat reagirala relativno počasi in nekako tiho pričakovanje Putina in mnogih drugih je bilo, da bo Ukrajina pokleknila, pa se to ni zgodilo, Ukrajina se je uprla in se upira,” je dejal voditelj Boris Tomašič uvodoma in poudaril pomemben korak, ki je bil ključen za zametke odvijanja vojne, in sicer obisk treh predsednikov vlad v Kijevu, med katerimi je bil tudi nekdanji premier Janez Janša.

Janša uvodoma pojasni, da so bili prva in edina delegacija, ki je obiskala Kijev, protokola za to takrat ni bilo, za razliko od danes, ko se ljudje vrstijo eden za drugim na obisku v Kijevu. Janša je izpostavil dve stvari, ki se jih velja spomniti za 15. marec leta 2022, in sicer da so s tem obiskom evropskim kolegom dokazali, da Kijev ne bo padel v nekaj dneh, kar je večina takrat še verjela, in da se tja da pripotovati tudi brez tankov, to je bilo močno sporočilo, meni Janša, ki dodaja, da so pokazali tudi drugo sliko dejanskega stanja, ki je bilo malce drugačno od izključno tega, kar so prikazovali mediji.

Večina Evropskih predstavnikov ni verjela, da se bo Ukrajina borila
Večina je po njegovih besedah takrat verjela, da možnosti za Ukrajino ni in da bo ta padla. “Z obiskom smo sporočili, da temu ne bo tako, Ukrajini pa smo pokazali podporo,” je dejal in dodal, da se spominja zasedanja v versaillskem dvorcu, vezanega na dogajanje v Ukrajini, kjer je spregovoril Emmanuel Macron, ki je dejal, da so na zgodovinskem mestu, kjer je bil podpisan sporazum, ki je ponižal veliko silo – Nemčijo – in da se je tako zanetila druga svetovna vojna. S tem je takrat namignil, da sicer podpirajo Ukrajince, vendar Rusija ne sme biti ponižana, saj bi lahko sledila tretja svetovna vojna. “Tisti, ki niso videli, da gre tukaj za podobno usodo Ukrajine, kot je bila usoda Češkoslovaške leta 1938, tisti niso ničesar razumeli,” je komentiral dr. Dimitrij Rupel.

Da se zadeva ni začela leta 2022, ampak že leta 2014, ko je Rusija aneksirala Krim, se z voditeljem strinja Jelko Kacin, ki meni, da se je začelo leta 2008 v Gruziji, takoj po koncu slovenskega predsedovanja. “Sreča v nesreči je bila, da je bila tako kot zdaj takoj za nami Francija in takratni predsednik Nicolas Sarkozy, ki se je sam usedel direktno v letalo in letel v Tbilisi, naknadno v Moskvo, kjer so pri Dimitriju Medvedovu čakali Putina, da pride nazaj iz Pekinga,” se spominja Kacin, ki nadaljuje, da se spominja pripovedovanja, kako je to izgledalo, ko se je Putin takrat pojavil. “Putin je bil takrat še predsednik vlade in Medvedov in Sarkozy sta ga več kot eno uro mirila, ker je bil ta trdno odločen, da odide v Tbilisi in tam obračuna s takratnim predsednik Mihailom Sakašvilijem. Posredovanje predsednikov je k sreči njegov namen preprečilo,” se spominja Kacin, ki dodaja, da se je že od takrat pri Putinu “nabiralo”.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in ruski predsednik Vladimir Putin (Foto: epa)

Vojna v Ukrajini je poleg nastale škode, tako infrastrukturne kot humanitarne, pokazala tudi velike šibkosti Evropske Unije, ne le na področju obrambe ampak tudi energetsko odvisnost in mnoge druge stvari, po drugi strani pa je pomembno pripomogla k premiku Evrope, naj išče druge alternative. “Mi lahko pritrdimo, da je Zahod v marsičem kriv, da je do tega napada prišlo, ampak ne iz vzrokov, da smo slabo razumeli Rusijo, ampak ker Zahod preprosto ni bil dovolj močan, ker je sam sebi verjel, da je konec zgodovine, da so vojne za nami in da se nič več ne more zgoditi, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo Rusija temu sistemu priključila,” je prepričan dr. Žiga Turk, ki meni, da tukaj tiči krivda zahodnih držav, da si je Putin sploh upal storiti to, kar je.

Dr. Bogomil Ferfila meni, da je bil obisk treh predsednikov vlad v Ukrajini takrat eden od občudovanja vrednih potez in tudi pomemben z vidika diplomacije, vendar meni, da so pri tem odigrale ključno vlogo ZDA, ki imajo ključno vlogo še danes, čeprav se je razpoloženje do odnosa do vojne malce spremenilo od prevzema spodnjega doma kongresa s strani republikancev. “Brez ameriške pomoči bi Ukrajina težko vzdržala, zanimivo je, da ZDA projecirajo kavalirski sporazum Rusiji, da je zelo pozorna in previdna pri konvojih orožja, ki prihajajo iz Evropskih držav, da se ne zapletejo s članico NATA,” je dejal Ferfila, ki dodaja, da bi bilo za Evropsko stabilnost pomembno tudi ohranjanje neke stabilnosti z Rusijo, za kar pa bi morali tako Rusija kot Ukrajina stopiti nekaj korakov nazaj.

S tem se ne strinja Janša, ki ob njegovih trditvah spomni na situacijo iz preteklosti, ko so to govorili Sloveniji, preden se je ta osamosvojila. Prepričan je, da bi vsi tisti, ki trdijo tako, morali obiskati Ukrajino in se soočiti s tamkajšnjo situacijo in ljudmi. Sam je večkrat poudaril, da Ukrajina vojno lahko dobi, saj je to odvisno ne le od orožja ampak človeka. Janša poudari, da so Ukrajinci zelo motivirani pri obrambi svoje države in da se zlepa ne bodo predali. Kar se tiče strahov, da bi Putin uporabil jedrsko orožje, pa meni, da je odveč, saj bi to prej zelo prizadelo samo Rusijo in ne Ukrajino, da pa bi do te opcije lahko prišlo, če bi se vojna prenesla na rusko ozemlje. Ob tem Rupel dodaja, da največje vprašanje ostaja, zakaj je Putin storil nekaj, kar mu ni prineslo nikakršne koristi, sploh, kar se gospodarstva tiče. Ferfila ob tem dodaja in izpostavi vlogo Kitajske, za katero se zdi, da je imela od te vojne še največ koristi.

Ana Horvat

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine