Piše: Vida Kocjan
Stanovanjska problematika je še eno od področij, na katerem je vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) pod vodstvom Roberta Goloba pogrnila. Stanovanjska politika pa je tako pod njihovim vodstvom postala še ena največjih družbenih kriz.
Slovenska demokratska stranka (SDS) je pripravila sveženj ukrepov, ki se osredotočajo na spodbujanje lastništva stanovanj namesto izključne odvisnosti od državnih najemov. Cilj tega je olajšati mladim in družinam dostop do lastnega doma z manj birokracije in z davčnimi olajšavami.
SDS: Vlada ne rešuje problema
SDS poudarja, da je cilj in ključ do prihodnosti lasten dom, v vladajoči koaliciji pa se zavzemajo za najemna stanovanja, zgrajena izključno z davkoplačevalskim denarjem. V SDS opozarjajo, da vlada z metanjem davkoplačevalskega denarja, na primer po 100 milijonov evrov za le 671 stanovanj, ne rešuje problema. Opozarjajo, da bi za 2000 stanovanj potrebovali več kot 300 milijonov davkoplačevalskih evrov.
O tem, da je cilj vsakega lastna nepremičnina, je pred dnevi v državnem zboru govoril tudi predsednik vlade Robert Golob. Vendar je njegova koalicija očitno drugačnega mnenja. Ali pa Golob »blefira«. Slednje bo najbolj točno. Veliko govori, njegove besede pa nimajo realne podlage.
Na seji parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide 3. oktobra letos je vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) zavrnila vse predloge SDS. Podprli so koalicijski pristop. To je osredotočenost na graditev javnih najemnih stanovanj. Razprava o tem je potekala tudi na izredni seji državnega zbora (6. oktobra). Koalicija je predloge SDS spet zavrnila, stanovanjska kriza v državi pa se nadaljuje.
Škodljivci: Obljube in škoda
Golobovi so pred volitvami aprila 2022 in nato po ustoličenju vlade veliko govorili in veliko obljubljali. Tudi na področju stanovanjske politike. Po dobrih treh letih pa se je izkazalo, da je bilo njihovo delo v tem mandatu škodljivo in brez konkretnih rezultatov. Prinesli so nam le obljube, birokracijo in poslabšanje razmer na trgu.
Po podatkih Evropske komisije in domačih analiz je Slovenija med državami EU z najmanj novogradenj na prebivalca, hkrati pa se cene najemnin in nakupa stanovanj strmo dvigajo. Tudi do 100 odstotkov in več, v mestih še več. To še posebej prizadeva mlade in družine, ki si dostopnega bivališča zato ne morejo privoščiti.
Nevzdržne cene in pomanjkanje dostopnosti
Vlada Roberta Goloba je kmalu po nastopu s spremembo davčne zakonodaje, s katero so izničili zakon Janševe vlade, dvignila davek na oddajanje nepremičnin na 25 odstotkov. V praksi je to zmanjšalo ponudbo najemnih stanovanj in dvig najemnin. Rezultat tega je, da visok delež Slovencev porabi več kot 40 odstotkov dohodka za stanovanje, kar je po podatkih Eurostata daleč nad povprečjem držav EU, ki je 28 odstotkov. V Sloveniji je stanovanjska revščina tako sistemski problem.
Prazne obljube in odsotnost rezultatov
Problem je, da je vlada obljubljala zgraditev več tisoč stanovanjskih enot letno (tudi do 3000), naredili niso nič. Le zaključevali so projekte, ki jih je začela že Janševa vlada.
Za reševanje žgoče problematike so zato v SDS predlagali več ukrepov, med drugim davčne olajšave za lastništvo in poenostavitev prostorske zakonodaje. Vendar vladna koalicija vse to zavrača in vztraja pri izključno javnih najemnih stanovanjih.
Razprava v državnem zboru o priporočilih SDS za reševanje stanovanjske krize je potekala v začetku oktobra na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Predlogi SDS so bili osredotočeni na spodbujanje lastništva stanovanj, medtem ko je vlada vztrajala pri prioriteti javnih najemnih stanovanjih. Stanovanjsko področje je v tej vladi zaupano ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi levičarski politični aktivist Simon Maljevac, tudi ustanovitelj Inštituta 8. marec. Maljevac se seje odbora ni udeležil. Ignoriral jo je, podobno kot ignorira večino, kar je povezano z njegovim resorjem.
Stranka SDS pa je predloge vložila kot odziv na stanovanjsko krizo, ki je ena najhujših po osamosvojitvi. V SDS poudarjajo predvsem potrebo po hitrih ukrepih za mlade in družine.
Odbor oziroma poslanci Svobode, SD in Levice so nato zavrnili vse ključne predloge SDS, ki so vključevali davčne olajšave za nakup stanovanj, poenostavitev birokratskih postopkov za graditev in spodbude za zasebne investitorje v lastništvo. Koalicija pa je potrdila nadaljevanje fokusa na javnih najemnih stanovanjih z izvajanjem projektov po državi.
Janez Janša, poslanec in predsednik SDS, stanovanjsko krizo v Sloveniji označuje kot eno najhujših eksistenčnih težav, ki prizadene predvsem mlade in družine. Opozarja, da vlada Roberta Goloba zaradi pomanjkanja konkretnih ukrepov, birokracije in ideološkega pristopa, spodbuja odvisnost od državnih najemov namesto lastništva. Janša zagovarja hitrejšo in cenejšo graditev, davčne olajšave in poenostavitev postopkov, kar je del širšega svežnja predlogov SDS.
V odzivu na zavrnitev predlogov SDS za spodbujanje lastništva stanovanj je Janša objavil seznam dobitnikov javnih najemnih stanovanj v Ljubljani, kjer je med njimi več tujih državljanov. Ob tem je zapisal: »Trenutna politika je antislovenska. Slovenci leta in leta vplačujemo v sklad za graditev stanovanj, vanje se pa vselijo prišleki, ki nikoli niso vplačevali.«
Koalicija tako zanemarja slovenske družine in mlade, medtem ko porabi milijone evrov za najeme, ki ne rešujejo dolgoročne krize.
Janša zagovarja hitrejšo in cenejšo graditev, davčne olajšave in poenostavitev postopkov – cilj je lastna nepremičnina
Janez Janša, predsednik SDS: »Če smo še pred kratkim govorili predvsem o stanovanjski problematiki večjih centrov, se je danes stanovanjska problematika preselila na skoraj vsa območja Slovenije.
Pomanjkanje dosegljivih najemniških in lastniških stanovanj v Sloveniji je danes ključni eksistenčni problem velikega dela predvsem mlade generacije. V Sloveniji bi lahko stanovanja gradili bistveno hitreje in ceneje, kot je to praksa danes.« Janša torej zagovarja hitrejšo in cenejšo graditev, davčne olajšave in poenostavitev postopkov, cilj pa je lastna nepremičnina.
