Piše: Kulturnimarksizem.si
Marcin Romanowski je od junija 2019 namestnik poljskega ministra za pravosodje in ima naziv doktorja pravnih znanosti. Diplomiral je na fakulteti za pravo in upravo Univerze Nikolaja Kopernika v Torunu, podiplomski študij prava pa je opravil na Univerzi v Regensburgu na Bavarskem. Je tudi izredni profesor na oddelku za teorijo in filozofijo prava na fakulteti za pravo in upravo Univerze kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi.
Romanowski pripada stranki Polska Suwerenna (Suverena Poljska, do maja letos Solidarna Poljska), ki od leta 2015 vodi Poljsko v koaliciji s stranko Zakon in pravičnost. Pred kratkim smo se pogovarjali o sporni odločitvi Sodišča Evropske unije (SEU) o sprejetju Istanbulske konvencije in novem sporazumu o delitvi migrantov.
Ali ni odločitev Sodišča EU, da morajo vse države EU sprejeti Istanbulsko konvencijo, očitna kršitev pogodb? Ali pri tem ni nobene skrbi za pravno državo?
Splošna pogodbena ureditev EU za sprejetje mednarodnih sporazumov, kot je Istanbulska konvencija, zahteva soglasje v svetu ministrov. To pravilo ščiti interese držav članic, saj sistem mednarodnega prava temelji na suvereni volji držav, pogodbe pa pogosto posegajo v temeljne pristojnosti nacionalnih vlad. Po eni strani evropske institucije predstavljajo Istanbulsko konvencijo kot mehanizem, namenjen boju proti nasilju v družini. Po drugi strani pa realnost kaže, da je bil namen njenih avtorjev spodbujati ideologijo spola, ki naravno družino prikazuje kot glavni razlog za razširjenost nasilja v družini v družbi. To pomeni veliko vmešavanje v družinske zadeve v vseh državah članicah. Kljub temu je Sodišče EU sprejelo presenetljivo odločitev, ki omogoča, da se pri postopkih posvojitve zaobide zahteva po soglasju, zaradi česar suveren glas manjših držav članic v bistvu ni bil slišan.
Poljska je sprejela zakone proti nasilju v družini brez ideološke prtljage. Ali so ti zakoni učinkoviti in ali je res treba sprejeti Istanbulsko konvencijo?
Prvotni zakon proti nasilju v družini, ki smo ga predlagali, so sprejele vse politične stranke na Poljskem. Dokazali smo, da pri zakonodajnih pobudah v tako občutljivih zadevah, kot je nasilje v družini, ideološki prispevek ni potreben. Zakon je uvedel mehanizme, kot je takojšnja odredba, da mora povzročitelj nasilja zapustiti gospodinjstvo – ta je bila uporabljena že več kot 12 000-krat, zaradi česar je zmanjšanje nasilja v družini vidno. Nedavno je parlament sprejel novo določbo, ki razširja zaščito ne le na gospodinjstvo, ampak tudi na druge prostore, kot so šole, ki jih obiskujejo otroci ali delovno mesto žrtve. V nasprotju z Istanbulsko konvencijo naši predlogi vsebujejo prave instrumente, tako pravne kot praktične, ki zahtevajo stalno sodelovanje z vsemi organi, vključenimi v proces, vendar brez ideoloških stališč, ki temeljijo na radikalnih idejah, ki ogrožajo naravno družino.
Več preberite TUKAJ
