Mar bo Fajonova komandanta Franto pozvala k odgovornosti za zločine?

Levičarska evroposlanka Tanja Fajon nikoli ne izpusti priložnosti za samopromocijo. Tako je ni tudi na v Beogradu, kjer se je ob predstavitvi knjige zavzela za omejevanje svobode govora, prav tako pa se je zavzela proti zanikanju zločinov. “Vsak pozitiven korak za pomiritev na Balkanu je zelo pomemben. Zanikanje genocida v Srebrenici in tudi vse kar se dela, da bi se zgodile dodatne delitve, spori, napetosti in nacionalizem – za to ni prostora v Evropi,” je izjavila. Tanja Fajon je do sedaj dosledno zanikala komunistične zločine po 2. svetovni vojni, kjer so komunistične oblasti po nekaterih ocenah pobile prek pol milijona ljudi vseh narodnosti nekdanje Jugoslavije.

 

Levičarska evropska poslanka Tanja Fajon nikoli ne izpusti priložnosti za samopromocijo in tako je bilo tudi ob priložnosti promocije knjige Tuzlanska kapija – režirana tragedija avtorja Ilije Brankovića v Beogradu, kjer se je pojavila v vlogi predsednika Odbora Evropskega parlamenta za stabilizacijo in pridruževanje Srbije Evropski uniji: “Vsak pozitiven korak za pomiritev na Balkanu je zelo pomemben. Zanikanje genocida v Srebrenici in tudi vse kar se dela, da bi se zgodile dodatne delitve, spori, napetosti in nacionalizem – za to ni prostora v Evropi.”

Fajonova dosledno zanika genocid nad Slovenci po 2. svetovni vojni
Kot poroča N1, je bila omenjena knjiga predstavljena v torek v Domu vojske v Beogradu, dogodek pa je organiziralo srbsko Ministrstvo za obrambo. Vsi ki to počnejo, bi morali po njenih besedah prevzeti odgovornost za stabilnost v regiji. Če bo Fajonova glede tega stališča dosledna, lahko v kratkem pričakujemo, da bo tudi doma pozvala k odgovornosti katerega izmed vojnih zločincev, na slovenskem ozemlju je bilo namreč med in po drugi svetovni vojni s strani komunistov in partizanov po nekaterih ocenah umorjenih prek 100 tisoč ljudi. Eden takšnih primerov je gotovo dober prijatelj Fajonove, v zadnjem času pa tudi šef radikalca Milana Brgleza, komandant Franc Sever Franta.

Dober prijatelj Fajonove Franta se lahko v kratkem znajde pred sodiščem
Franta se je namreč v svoji knjigi Trenutki odločitev kar “samoovadil”, na sodišču pa bi lahko povedal marsikaj in v slabo luč postavil ljudi, ki so sodelovali pri opisanih dejanjih. Slovensko tožilstvo je sicer pred kratkim prav po intervenciji uredništva Nova24TV napovedalo preiskavo. Pri tem bi bila v veliko zadoščenje vsaj obtožnica in dejstvo, da bo v Sloveniji le nekdo ovaden zoper zločine, ki so nastali po drugi svetovni vojni, a za njih ni nihče odgovarjal.

Franta protagonist režimskega mita o Menini planini
Medtem, ko se opozicijske stranke pospešeno ukvarjajo z digitalnim prebojem, ki bi Sloveniji omogočil delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, pa se opozicijske stranke, še posebej SD, v zadnjem času ukvarjajo z domnevnim “prebojem” na Menini planini, po čemer je bil posnet tudi nizko kakovostni propagandni film Preboj. Tam naj bi 450 partizanov pod vodstvom Frante pobegnilo kar 12 tisoč nemškim vojakom, za primerjavo pa smo na Nova24TV  že navedli dejstvo, da je Tretji rajh za okupacijo celotne Danske 9. aprila 1940 potreboval okoli 14.500 vojakov. A na Menini planini jih bojda 12 tisoč ni uspelo preprečiti pobega okoli 450 partizanov, katere so obkolili z vseh strani. V zvezi s tem smo kontaktirali tudi uglednega zgodovinarja dr. Staneta Grando. Po mnenju Grande gre pri omenjenem številu nemških vojakov za veliko Šarčevo pretiravanje: “Realna številka je veliko nižja. Morda je bilo 12 tisoč nemških vojakov na celem Štajerskem.” Ob tem poudarja, da so slovenski zgodovinarji v preteklosti pogosto pretiravali pri opisovanju moči takratnih nemških sil na območju Menine planine: “To ni bila elitna nemška vojska, ampak pomožne vojaške enote. Elitne vojaške enote so namreč potrebovali drugod. Med nemškimi vojaki je bilo tudi veliko štajerskih Slovencev.”

Proslav na Menini planini se udeležujejo vodilne figure režima
Tudi letos je na Menini planini potekala slovesnost, na kateri so prevladovale zastave nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Med drugim je tam reden gost zadnji šef slovenskih komunistov Milan Kučan, pa tudi Marjan Šarec se jih je udeleževal še kot kamniški župan, zdaj pa kot predsednik vlade. Tam se ne trudi skrivati svojega navdušenja nad revolucionarnim nasiljem in komunističnim sistemom: “In le tako bo potem Slovenija spet taka, kakršna je bila leta 1941, ko je bilo veliko ljudi, ki so zbrali pogum ne vedoč, kaj jih čaka, in tudi osvobodili Slovenijo in zaradi njih smo danes tukaj, da jim izkažemo to čast. Mi, ki ne vemo in nikoli ne bomo vedeli, kaj je to mraz, kaj je to lakota, kaj so to nečloveški napori in kaj je to, ko švigajo krogle okoli tebe. Mi lahko to samo poskušamo razumeti in jim izkažemo čast. Smrt fašizmu!” Že 1. julija 2017 se je prav tam zavzel tudi za omejevanje svobode govora: “Tudi danes potrebujemo preboj. Potrebujemo preboj iz vsesplošne apatije, zagrenjenosti, nezainteresiranosti in tudi sovražnih govorov in vnašanja razdora med slovensko družbo.”

Rok Krajnc