Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
“Svojim tovarišem je treba svetovati in jih ne kritizirati. Brazilija, zlasti Brazilija in države, ki sestavljajo CELAC, morajo Kubo in Venezuelo obravnavati z veliko naklonjenostjo”, je levičarski brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva spodbujal svoje latinoameriške kolege na svojem prvem potovanju v tujino po inavguraciji, piše Breitbart. Lula je poudaril, da je treba diktatorske režime na Kubi in v Venezueli obravnavati “z veliko naklonjenostjo”. Sodeč po tujih medijih naj bi državi preučevali možnost vzpostavitve skupne valute, ki bi bila vzpostavljena prek njunih centralnih bank, namenjena krepitvi poslovnih in finančnih odnosov.
Levičarski brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v ponedeljek prvič po izvolitvi odpotoval v tujino na srečanje v Buenos Aires z argentinskim kolegom, predsednikom Albertom Fernandezom. Na tiskovni konferenci je svoje latinoameriške kolege spodbudil, naj z “veliko naklonjenostjo” obravnavajo nasilne diktature na Kubi in v Venezueli. Lula se je v torek po treh letih udeležil vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC). Lulov predhodnik Jair Bolsonaro je blok zapustil leta 2020 z obrazložitvijo, da je preveč naklonjen komunističnim diktaturam in strpen do kršitev človekovih pravic.
Lula je to izjavil na tiskovni konferenci v Buenos Airesu skupaj z argentinskim predsednikom Albertom Fernándezom, ki trenutno gosti vrh Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), regionalne koalicije. Brazilija je pod vodstvom Jaira Bolsonara iz organizacije izstopila, ker je po njegovem mnenju podpirala nedemokratične diktatorske režime v Venezueli, Kubi in Nikaragvi. Fernandez se je v začetku lanskega med obiskom Pekinga v Muzeju palače v Prepovedanem mestu in Trgu nebeškega miru poklonil množičnemu morilcu Mau Zedongu, voditelju Komunistične partije Kitajske.
Lulova udeležba na CELAC je znak vrnitve Brazilije v skrajno levo koalicijo, ki jo je vodila v regiji med Lulovimi prvimi mandati pred desetletjem. V torek naj bi se srečal s kubanskim predsednikom Miguelom Díaz-Canelom, načrtoval pa je tudi srečanje s socialističnim venezuelskim diktatorjem Nicolásom Madurom, vendar je slednji nenadoma odpovedal svoj obisk v Buenos Airesu. Madurov obisk v Argentini je povzročil razburjenje, saj so civilne organizacije vložile pritožbo proti venezuelskemu voditelju zaradi kršitev človekovih pravic, nekateri opozicijski politiki pa so zahtevali njegovo aretacijo ob prihodu.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro (Foto: epa)
Brazilski predsednik Lula med diktatorji ob obisku Kube. (Foto: epa)
Pred temi izjavami je Lulova vlada pozdravila veleposlanika Madurovega režima v Brasilii, potem ko je uradno priznala Madurov režim kot vlado Venezuele po njegovi inavguraciji. Leta 2019 je venezuelska narodna skupščina uporabila svoja ustavna pooblastila za zamenjavo Madura in imenovala poslanca Juana Guaidója za začasnega predsednika države. Guaidóju nikoli ni uspelo odstraniti Madura iz predsedniške palače ali pridobiti podpore venezuelskih oboroženih sil, nacionalna skupščina pa ga je prejšnji mesec odstavila s položaja predsednika, čeprav je imel na svojem zakonitem položaju podporo več tujih voditeljev.
Luline “tople” besede o venezuelski in kubanski diktaturi so vzbudile ogorčenje številnih Brazilcev vključno s tistimi, ki ne podpirajo Bolsonara. “Nicolás Maduro in Miguel Díaz-Canel sta diktatorja, preprodajalca mamil in terorista,” je v ponedeljek srečanje obsodil predsedniški kandidat Javier Milei. “V njihovih državah človekove pravice ne obstajajo, stopnja revščine je 90-odstotna, disidente ugrabijo, mučijo in ubijajo. Sprejeti jih v Argentini je mednarodna sramota.”
“Eno je spoštovati suverenost drugih in samoodločbo narodov. Povsem nekaj drugega je ponuditi ‘naklonjenost’ diktaturam,” je v torek zapisal kolumnist UOL Josias de Souza, “eno je negovati diplomatske odnose nad ideologijami. Druga stvar je zanemariti dejstvo, da demokratične države ne bi smele mazati režimov, ki prezirajo najbolj elementarne vrednote demokracije in človekovih pravic”. Fernándezov predhodnik, nekdanji sredinski predsednik Mauricio Macri, je njun obisk podobno označil za “sramoto” in voditelje obtožil “preganjanja, mučenja, narkoterorizma, političnih zapornikov in lažnih volitev”.
