Piše: Gal Kovač (nova24tv.si)
Tokratna Tarča je postregla s pregledom zastavljenih in realiziranih obljub. Veliko je bilo obljubljenega, domala reforma celotne države, a se po skoraj enem letu vladavine ni realiziralo, z izjemo preganjanja politične opozicije, nič oprijemljivega. Še več, pri večini napovedanih reform niti približne vsebinske usmeritve še niso jasne. Izpostavljeno je bilo ustanavljanje strateških svetov, časovnice brez vsebine, tudi sporne prakse Gibanja Svoboda in tudi mesto, ki ga Nova Slovenija zaseda v političnem prostoru. Verjetno je bila v celotni oddaji najbolj šokantna izjava ta, ki jo je izustil minister Mesec, ki je slovenskim upokojencem razložil, da njihove pokojnine namensko stojijo na mestu.
Minister Mesec je omenjeno izdal po tem ko ga je voditeljica oddaje soočila z neuspešnostjo vlade, v kateri sodeluje njegova stranka. Na vprašanje, ali si je vlada zastavila preveč reform, je odgovoril: “To kritiko delno sprejemam. Jaz mislim, da je vlada preveč pompozno napovedala 8 reform. Vidno je, da je v javnosti, tudi sodeč po posnetku, ki ste ga pokazali, precejšnja zmeda.” Nato je dodal: “Trenutno je prioriteta javno zdravstvo in plače v javnem sektorju. Pokojnine namenoma malo čakajo.”
Oddaja se je sicer začela s prispevkom, v katerem je bilo izpostavljeno, da je vlada po nastopu mandata napovedala reforme v zdravstvu, pokojninsko reformo, reformo stanovanjske politike, davčno reformo, ukinila oz. za dve leti je zakasnila izvajanje dolgotrajne oskrbe, obljubljena pa je bila tudi reforma pravosodja. Še nobena reforma ni bila predstavljena, konkretnih informacij še ni na voljo. Golob si lahko k svojim dosežkom prišteje davčni pogrom, predvsem pa boj proti opoziciji in poskuse uzurpacije javnih medijev. Ob vsem tem število nezadovoljnih raste, vse več nezadovoljnih pa tudi protestira.
Minister za delo je priznal, da je bila vlada preambiciozna in se pokojnin namenoma ne lotevajo. (Vir: zajem zaslona, RTV)
Prispevek je odprl tudi temo pokojninske reforme, kjer minister Mesec ponovno ni predstavil konkretnih ukrepov, le t. i. mehke ukrepe, kot je denimo pogovor zaposlenega pri direktorju pri 55 letu. V Levici so bili pred volitvami izrazito ambiciozni, ko je bilo govora o javnih najemnih stanovanjih. V koalicijski pogodbi so jih obljubili 20 tisoč do leta 2030. Vladno neučinkovitost je komentirala Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki je dejala, da opazujejo radikalen odmik od obljub. “Zdi se, da se v ozadju zelo netransparentno kujeta dva modela, eden na ministrstvu za finance, drugi na ministrstvu za solidarnost, pri čemer ta na ministrstvu za finance kaže, da se pripravlja nov val privatizacije. […] Zdi se, da jih ne zanimajo dejanske stiske ljudi, v kakšnih pogojih živijo.”
Kritiko z leve je minister Mesec doživel tudi iz ust Maksa Tajnikarja, ki je dejal, da Levica ob vsem svojem antikapitalizmu uvaja drugi in tretji pokojninski steber, kar da naj bi bila najbolj možna kapitalistična rešitev. Kritiko je doživela tudi nedavna ustanovitev strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, ki ga bo vodila Nika Kovač, ki po mnenju Luke Lisjaka Gabrijelčiča nima potrebnih znanj za takšno nalogo.
Minister za zamejstvo Matej Arčon (Vir: zajem zaslona, RTV)
Ali se v koaliciji izogibajo odgovornosti?
Razprava se je začela z očitkom voditeljice ministru Mateju Arčonu, ki je zastopal barve največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda, da gre pravzaprav za manever, s katerim se ministri, ki so dejanski nosilci reform, izogibajo javnosti. Na vprašanje voditeljice, ali so volivci od njih pričakovali preveč, je Arčon odgovoril: “Veste, v življenju ima vsak drugačna pričakovanja. V digitalni dobi smo navajeni dobiti stvari s pritiskom na gumb.”
Zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon (Vir: zajem zaslona, RTV)
Voditeljica je nato preusmerila pozornost na predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon. Soočila jo je z nizko javnomnenjsko podporo, ki jo stranka uživa, kot tudi z nezadovoljstvom v sami stranki. Fajonova se je neposrednemu vprašanju izognila, rekoč, da je za njimi kot tudi pred njimi težko obdobje in da je na mizi veliko predlogov, o katerih se pogovarjajo. “Pogovarjamo se o analizi razmer, ki so se nakopičile v več obdobjih vlad, popraviti moramo vrsto anomalij, pomagati ljudem, nobeni politični stranki, ki je v vladi in prevzema to odgovornost, ni enostavno. Štirje ministri Socialnih demokratov nimamo teh težkih reform,” je povedala.
Tonin o na glavo obrnjenih pristopih vlade
Predsednik NSi Tonin je kritiziral delo vlade, saj da je ta ubrala na glavo postavljen pristop do uvajanja reform. “Vi najprej poveste, kakšna bo časovnica, preden poveste, kakšna bo njena vsebina. Poanta bi morala biti ravno obratna. Predstaviti bi morali vsebino, glede na to da imate močno medijsko podporo in ste dobili močno podporo na volitvah, bi se moral glede tega izoblikovati nek širši javni konsenz, ki bi ga nato po časovnici realizirali.”
Voditeljica je nekdanjemu obrambnemu ministru očitala, da tudi prejšnja vlada ni uvajala reform, a je ta odgovoril, da je to krivično, saj so imela ustanavljanja strateških svetov (primer: Strateški svet za debirokratizacijo) na koncu dejanske posledice, navedel pa je tudi resnično davčno reformo, ki so jo v tedanji opoziciji KUL, še posebej v Levici, kritizirali, češ da bo navrtala luknjo v javne finance. “To je bil takrat problem, čeprav bi teh 800 milijonov ostalo v žepih ljudi, vseh zaposlenih, tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju, ko je bil pa Luka v vladi, pa so samo z eno potezo samo javnemu sektorju dali 600 milijonov evrov, to pa potem ni bil več problem.”
“Prišli smo v fazo, ko volivci po slabem letu dni spoznavajo, kaj so izvolili. To je za Slovenijo tragično, pa vendar se je večina odločila za to pot, ki jo danes vidimo,” je uvodoma povedal Hojs. Tukaj nekdanji notranji minister vidi dva problema. Prvega, da volivci vidijo, da bodo dejansko uresničili, kaj so napovedali, torej znižali plače, ukinili dolgotrajno oskrbo, od 30 tisoč stanovanj, ki so jih napovedovali, torej ljudje vidijo, da gredo reforme v tisto smer, ki jih bo močno udarila po žepu. Potem pa imamo drugi del reform, ki so jih ljudje prav tako volili, ki pa se nanašajo na obljube, ki so se popolnoma zbanalizirale. Hojs je tukaj navedel predvolilno obljubo Socialnih demokratov, da se bodo drastično zmanjšale čakalne vrste za specialistične preglede.
Podpredsednik SDS Aleš Hojs (Vir: zajem zaslona, RTV)
“To, kar se sedaj dogaja, je zelo slaba replika tega, kar je počel v vladi gospod Pahor. Ta je imel semafor, zeleno, oranžno, rdečo. Vsak teden je prišel in je premikal, kje so na tej časovnici. Po treh letih se je utrdil. Pa vendarle, gospod Pahor je prišel tudi do zelene barve, prišel je do oranžne barve, medtem ko smo mi po slabem letu vladanja še zmeraj v usodnem rdečem,” je bil jasen Hojs.
Zunanja ministrica je odgovorila, da so v zdravstvu veliki izzivi, nato pa povedala, da volivke in volivci (neizpolnjenih obljub op. a.) niso zamerili. “Jaz bi si želela, da bi lahko ljudje prišli čim prej do osebnega, družinskega zdravnika, do specialista,” je povedala in dodala, da je na mizi 9 ukrepov in časovni razpored.
800 tisoč evrov za svetovanje
Hojs je nato odgovoril, da je vladni Strateški svet za zdravstvo, ki ga obvladuje ministrstvo za zdravje, “zgolj v nekaj mesecih sklenil za 800 tisoč evrov podjemnih ali avtorskih pogodb za ljudi, ki v tem strateškem svetu sodelujejo.” Hojs je nato povedal, da je poklical strankarsko kolegico in evropsko poslanko Romano Tomc in jo vprašal, koliko je dobila za vodenja strateškega sveta v naši vladi. “Vse, kar sem počela, sem počela gratis,” je bila odkrita Tomčeva.
Kako se financira Gibanje Svoboda?
Sledil je drugi prispevek, v katerem je bilo odprto vprašanje financiranja Gibanja Svoboda. Nedavno je namreč v javnosti zaokrožil dopis iz generalnega sekretariata svobodnjakov, ki sporoča vsem, funkcionarjem stranke in tistim, ki so zaposleni na zaupanje, da morajo mesečno na strankin račun odvajati 1,5 odstotka osebne plače. To naj bi veljalo tudi za tiste, ki niso člani stranke, a so v javni upravi zaposleni na zaupanje. Stranka Gibanje Svoboda dopisa uvodoma niso želeli komentirati, nato pa so le povedali, da so se zgledovali po drugih strankah, med drugim LMŠ, ki naj bi imela to področje podobno urejeno.
Pravnik dr. Šepec je potezo komentiral: “To, da bi stranka kot neko zahtevo postavila, da plačujejo članarino strokovni ljudje, ki jih je stranka na neka mesta postavila, je skrajno nenavadno. Tukaj lahko posvojimo, da gre za neko lojalnost teh ljudi do stranke, čeprav niso člani te stranke. […] To je tako, kot da bi nogometni klub, katerega član nisem, meni predpisoval neke sankcije – če nimam s tem klubom nič, me seveda ne more pravno na noben način zavezovati.”
Generalna sekretarka Gibanja Svobode Vesna Vuković (Foto: zajem zaslona)
V prispevku je bila posebej izpostavljena Vesna Vukovič, nekdanja novinarka portala Necenzurirano, ki je vstopila v Gibanje Svoboda, nato pa je postala celo generalna sekretarka stranke, kljub temu da se je predčasno razglašala za neodvisno novinarko in kljub vsem obtožbam o političnem financiranju, ki so do danes ostale nepojasnjene. V prispevku je bil izpostavljen njen vpliv na predsednika vlade, ko je temu hotela preprečiti odgovarjanje na vprašanja o finančnem računu, ki je bil v Romuniji odprt na njegovo ime.
V prispevku je bilo odprto tudi ravnanje NSi, ki se premika proti interesni sferi politične levice. Kot primer je bilo navedeno dejstvo, da je vlada ob vsem čiščenju dediščine reformne vlade Janeza Janše pozabila na direktorja DARS-a, ki prihaja iz vrst NSi. Nato je novinarka vprašala predsednika NSI: “Gospod Tonin, zakaj so tako pomembna ta mesta v DARS-u in drugih pozicijah, da ste celotno delovanje stranke prilagodili temu?” Tonin se je branil, da je dobre direktorje potrebno pustiti na pozicijah in ni korektno problematizirati njegove politične pripadnosti.
Predsednik NSi Matej Tonin (Vir: zajem zaslona, RTV)
Novinarka ga je nato ponovno vprašala: “Ali mislite, da bi bilo potrebno te zadeve z GEN-I in Balkanom v parlamentu raziskati ali ne?” Tonin je odgovoril, da se strinja, da bi se te zadeve moralo preiskovati in da se že, kot to denimo počne Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, da pa je nadaljevanje preiskav odvisno od stranke SDS.
