Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Čez noč sem se upokojil, ker bi me sicer vrgli na cesto in bi ostal brez vseh pravic, je v daljšem intervjuju za Dnevnikov objektiv novinarki Damjani Seme povedal nekdanji direktor policije Boštjan Lindav in opozoril na nenavaden članek v reviji Reporter, da je Sova proti njemu in nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar sprožila kazenski postopek.
Povzema tudi, da je preverjanje, ki sem ga opravil iz Spletnega časopisa s pomočjo informacijske pooblaščenke, ker so na Sovi zavračali pojasnila, pokazalo, da je bila informacija lažna in da je Sova verjetno, ker lažnih informacij o svojem delovanju ni demantirala, sodelovala v manipulaciji in pritiskih za premiera Roberta Goloba.
Tako je v intervjuju to opisal Lindav:
“Spomnite se samo članka v Reporterju na začetku decembra lani, v katerem je novinar že takrat napovedoval, da mi bodo odvzeli dostop do tajnih podatkov ter da je Sova zoper mene in nekdanjo ministrico Bobnarjevo podala kazensko ovadbo. Sicer je šlo za čisto lažno informacijo, ki je bila lansirana s točno določenim namenom. Se ve, od koga in komu. Da na Sovi zoper naju ni bilo nobene ovadbe, je potrdila šele informacijska pooblaščenka. Čeprav so na tožilstvu zanikali, da bi prejeli ovadbo, Sova te informacije ni demantirala. Kdo in zakaj je lansiral lažne podatke novinarju Reporterja, ki so jih povzeli skoraj vsi mediji, bo stvar nadaljnjih postopkov. Vem pa, da se je taisti novinar že prej večkrat sestal z aktualnim notranjim ministrom. To je še eden od primerov, ki dokazujejo, kako močne so trenutno vezi med vladajočo politiko, poslušnimi uradniki v različnih državnih organih in vladi naklonjenimi mediji.”
V intervjuju je Lindav ocenil, da je bila oblast, da bi obračunala z njim, ker se ni bil pripravljen ukloniti, pripravljena iti čez vse meje.
Povedal je: “Odločitev za poklicno upokojitev je zame in za mojo družino prišla povsem nepričakovano, vendar seje izkazala za pravilno. Prelomna točka, ki je pripeljala do moje odločitve, je prišla v začetku februarja, ko sem dobil informacijo, da vodstvo policije išče načine, kako bi zoper mene izpeljali postopek izredne odpovedi delovnega razmerja. V igri naj bi bilo moje domnevno krivo pričanje pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje politično vmešavanje v delo policije. Kasneje sem dobil še hujšo informacijo, in sicer, da so policisti ugotovitve predstavili pristojni tožilki, ki pa naj bi jim že takrat povedala, da zbrani dokazi ne zadoščajo za uvedbo postopka zoper mene.”
Na vprašanje novinarke Semetove o očitkih izdaje državnih skrivnosti, ker sta s Tatjano Bobnar za zaprtimi vrati poslancem predstavila dejstva o tem, da je direktor Sove Joško Kadivnik dosegel zamik aretacije ruskih vohunov, da bi lahko premier Robert Golob in Svoboda sproščeno proslavljali referendumsko zmago in osvojitev RTVS, je Lindav povedal:
“Če bi najino pričanje ostalo za zaprtimi vrati, kar je tudi bistvo sej, ki se zaprejo za javnost – da tajni podatki ne gredo v medije, ne bi bilo nobene afere. Tako pa poslanci očitno razširjajo zaupno vsebino zaslišanj medijem, na koncu pa ti isti mediji, ki razkrivajo tajne podatke, na naju zlivajo gnojnico, da sva izdala zaupne podatke glede aretacije ruskih vohunov. Midva sva s to informacijo razpolagala že leto dni, pa ni prišla nikoli v medije. Dokler ni bilo o tem govora na parlamentarni komisiji, ki jo je takrat še vodil Miha Lamut. In čeprav smo o tem govorili v zaprtem delu seje, ravno zato, da podatki niso dostopni javnosti, je bilo čez nekaj ur že vse lansirano v medije. Pa vendar je bilo vse to najverjetneje del igre, ki jo vodi vladajoča politika in katere cilj je na eni strani diskreditirati in javno ponižati naju z nekdanjo ministrico, na drugi strani pa predsednika vlade in njegovo stranko prikazati kot svetnika in žrtev zarote dveh nezadovoljnih uradnikov. Da ne uporabim besed, ki jih je o tem izrekel predsednik vlade… Absurd te zgodbe je tudi, daje eden od vladi naklonjenih medijev že decembra 2022 razpolagal s posnetki lokacije hišne preiskave in te tudi javno objavil. Sprašujem se, zakaj se nihče ne vpraša, ali ni šlo tudi tu za izdajo tajnih podatkov. Kdo je izdal lokacijo hišnih preiskav pri domnevnih vohunih, kdo je naredil posnetke, kdo jih je dal mediju? Ugotoviti, kdo vse je vedel za to lokacijo, organom pregona res ne bi smelo predstavljati prevelikega problema.”
O Golobu in njegovem svetovalcu Milošu Miloviću, ki je nekaj časa prihajal na sestanka z vodstvom policije, medtem pa je že pravnomočno obsojen na zaporno kazen, je Lindav povedal:
“Mislim, da predsednik vlade ne mene ne nekdanje ministrice Tatjane Bobnar že od začetka ni prepoznaval kot ustrezna profila za funkciji, ki sva ju kratek čas zasedala. Izkoristil je najino prepoznavnost v strokovnih in širših krogih, zato da je nabiral politične točke, nato pa naju je »vrgel skozi okno«. Mislim, in to se dokazuje iz dneva v dan, da smo si karakterno, moralno in načelno tako različni, da je bilo sodelovanje že na začetku obsojeno na propad. Kar pa zadeva Miloša Miloviča, mislim, da sta s predsednikom vlade obojestransko uspešno sodelovala več let, to je ne nazadnje povedal tudi sam predsednik vlade.”
O nenavadnem načinu, kako stranka Svoboda, ki vodi vlada, v parlamentu izvaja nadzor same sebe, pa je Lindav povedal:
“Z nekdanjo ministrico Bobnarjevo sva se udeležila zaslišanja pred parlamentarno komisijo, ki jo, ironično, vodi stranka, ki ji pripada predsednik vlade. Navajala sva dejstva, zaradi česar sva že vse od oktobra 2023 deležna diskreditacij, podtikanj in medijskih likvidacij. Tega sva se zavedala že vse od prejema vabila, pa vendar sva stopila pred komisijo. Na drugi strani pa tisti, ki naju obtožuje laganja, »ne utegne« stopiti ne pred parlamentarno komisijo ne pred komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, njegovi strankarski kolegi pa zanj kršijo proceduralna pravila, seznanjajo še nezaslišane priče z vsebino najinih pričanj, za strokovne sodelavce najemajo bodoče priče. V prejšnjem mandatu je opozicija vodila komisijo, ki je preiskovala vpletanje vladne politike v delo policije … Kar je edino logično, saj je nenavadno, da poslanci največje stranke preiskujejo dejanja vlade, ki jo vodi njihov predsednik. Absolutno odsotnost objektivnosti pri delu te parlamentarne komisije nakazuje tudi seznanitev ključne priče pred njenim zaslišanjem z vsebino najinih pričanj. V ravnanju nekdanjega predsednika preiskovalne komisije Lamuta so po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov podani tudi znaki uradno pregonljivih kaznivih dejanj – naj bo to lakmusov papir za organe odkrivanja. Razlogi za sum so podani in ve se, kaj je ob tem zakonska dolžnost teh organov. Očitno se tudi pod vodstvom novega predsednika preiskovalne komisije ne bo delalo nič drugače. Dokler javno razlaga, da bo predsednik vlade, ki je v vlogi priče, podajal »zaključne ugotovitve« po zaslišanjih vseh prič, je več kot jasno, da je cilj preiskovalne komisije inkvizicija mene in nekdanje ministrice in nikakor objektivno ugotavljanje dejstev. Kot da predsednik vlade vodi to komisijo in bo na koncu samo še podal sklep.”