Levičarka Nika Kovač ni civilnodružbena, temveč skrajno leva politična aktivistka

Te dni se javnosti direktorica Inštituta 8. marec predstavlja kot politična aktivistka, a v preteklosti, in sicer že pri 21. letih, je bila že vpeta v politično sceno. Tako je bila del iniciative za demokratični socializem, leta 2014 pa je tudi kandidirala na listi Združene levice za lokalne volitve.

“Kdo je zares Nika Kovač?” se je na Twitterju spraševal Tine Ribič, ki se opisuje kot “domoljub, ki za nobeno ceno ne proda domovine (za razliko od levakov),” in priložil fotografijo, na kateri je videti člane Levice oziroma Združene levice, kako se veselijo. Med njimi je najti tako koordinatorja Levice Luko Mesca, njegovo nekdanje dekle Ano Štromajer kot tudi Kovačevo, ki te dni vodi Inštitut 8. marec.

Nika Kovač ni ustanoviteljica “Inštituta 8. marec” niti ta ni “Inštitut 8. marec”, temveč Zavod raziskovalni inštitut 8. marec, ki pa nima niti enega zaposlenega,” je 22. februarja 2022 izpostavila raziskovalna novinarka Mojca Vočko. Kakor je Vočkova ugotovila, je ustanovitelj Zavoda raziskovalni inštitut 8. marec “sodelavec Mirovnega inštituta s sedežem na Metelkovi 6 v Ljubljani, ki ga (so)financira Soros, in LGBT-aktivist” Simon Maljevac. “Nika Kovač je torej direktorica NVO-ja brez zaposlenih, v katerem sploh ni zaposlena – slamnata direktorica torej, zaposlena v Pionirskem domu v Ljubljani.”

Politično pot začela v Iniciativi za demokratični socializem
Kovačeva je bila v preteklosti del Iniciative za demokratični socializem in članica koalicije Združena levica. Z Maljevcem sta sodelovala tudi pri kampanji Čas je ZA, kjer sta se zavzemala za sprejetje referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na referendumu leta 2015 so podporniki istospolnih resda bili poraženi, a Kovačeva se je iz poraza veliko naučila.

Leta 2021 je koordinirala kampanjo nasprotnikov referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, ki se ga je ravno zaradi angažmaja levih aktivistov prijelo ime “referendum o vodi”, v javnosti pa je obveljalo prepričanje, da se odloča o tem, ali bomo sploh še imeli pitno vodo. Navkljub trditvam, da je zgolj antropologinja in aktivistka, pa je leta 2014 nastopila tudi na listi Združene levice za lokalne volitve. Takrat je imela 21 let.

Nika Kovač ni civilnoružbena, temveč politična aktivistka, ki dela kampanjo za leve stranke
Danes pa je Nika Kovač radikalna aktivistka, ki se je pred državnozborskimi volitvami aktivno vključila v predvolilno kampanjo, kar po mnenju mnogih predstavlja problem. Gre namreč za najbolj množično kršitev zakonodaje o volilni kampanji v zgodovini Slovenije, saj civilnodružbene skupine nastopajo kot politične stranke in sicer brez volilnih računov, brez potrjenih list kandidatov in stroge zakonodaje, ki bdi nad političnimi strankami. Neurejena zakonodaja na tem področju dopušča, da nekatera podjetja kanalizirajo svoja sredstva v obliki raznih debelo preplačanih, lahko celo obskurnih projektov kakšnemu društvu zgolj zato, da tam parkirajo denar za podporo določenemu kandidatu ali stranki, izbrano društvo pa potem s temi sredstvi plačuje promotorje, oglasni prostor, rekvizite, aktiviste na internetu, ki vodijo različne kampanje na Facebooku, Twitterju ipd. To je še posebej sporno, če gre za državna podjetja, saj kampanjo enega kar naenkrat financiramo vsi. “Takšno delovanje pa predvsem postavlja v neenakovreden položaj vse tiste, ki spoštujejo obstoječo volilno zakonodajo in svoje kampanje financirajo znotraj okvirjev dopustnega,” je opozoril Edvard Kadič.