Piše: Jože Biščak
“To ni nič drugega kot legalna kraja politike svojemu razrednemu sovražniku. Ampak progresivnost nas že na srednji rok siromaši, ker najbolj kreativne sili h goljufiji, najbolj produktivne pa v tujino,” je na družbenem omrežju predlog Levice, da bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestil progresivni davek, komentiral kardiolog Samo Vesel.
Zgodilo se je tisto, kar smo že napovedali in česar smo se najbolj bali. Po napovedani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), ki je vsaj dajalo videz svobodne izbire, je stranka Levica pohitela s predlogom, da bi po novem tudi obvezen prispevek plačevali po progresivni lestvici. “Neumnost, ki je težko izvedljiva in ne rešuje problema. Če želi vlada breme zavarovanja uskladiti z dohodkom, naj preprosto dvigne prispevno stopnjo za zdravstvo,” je prepričan zdravnik in nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati.
Zmešnjava v koaliciji
Po poročanju medijev so v Levici svoj predlog pojasnili, da je to boljša in pravičnejša rešitev kot samo prenos DZZ v obvezni zdravstveni prispevek. Po njihovo je vlada sprejela pogumno in pravilno odločitev, da ukine DZZ, toda oni bi šli še dlje: tisti z najnižjimi prihodki bi plačevali 15 evrov, tisti z najvišjimi pa 200 evrov. Še ena progresivna obdavčitev (in to neto plače) torej, potem ko obvezno zdravstveno zavarovanje že plačujemo po progresivni lestvici. “Eni boste plačevali več zato, da bodo drugi lahko plačevali manj,” je na Twitterju zapisal Vid Mlakar, publicist in raziskovalec na medicinski fakulteti v Ženevi.
Za zdaj največja vladna stranka Gibanje Svoboda vztraja, da bo obvezen prispevek za vse enak – 35 evrov. Seveda je vprašanje, koliko časa se bo Golobova stranka “upirala” predlogu Levice, za katero je iz dosedanjih potez vlade razvidno, da je tista, ki vlado ideološko vodi. In progresivna obdavčitev je visoko na lestvici njenih prioritet. Tudi premier Robert Golob je dejal, da je razprava o progresivnem prispevku “ta trenutek brezpredmetna”, kar pomeni, da danes takega davka še ne bo, ni pa rečeno, da ga ne bo jutri. “Uvajanje novega davka je ob enakih storitvah zdravstva samomor sedanje vlade,” pravi poslanka SDS Jelka Godec.
Ker je predlog povzročil precej razburjenja v javnosti, so se njeni najvidnejši predstavniki sicer malo umaknili, češ da gre samo za predlog, o katerem bodo razpravljali v vladni koaliciji. Toda že sam namen je strašljiv – dodatno zdravstveno zavarovanje, ki so ga do zdaj ljudje plačevali prostovoljno in je bil za vse enak, nameravajo zamenjati za obvezen prispevek (davek), ki ne bo za vse enak. Poleg tega bo ta prispevek bremenil neto plačo, kar pomeni, da gre v resnici za davek na neto plačo. Zato bodo ljudje dobili za okoli tri odstotke (če bo obveljal prvotni predlog, da bo obvezen prispevek 35 evrov) manjše plače.
Napad za zasebništvo
Prvotni namen ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (uradno bo ukinjeno s 1. septembrom) je bilo razburjenje med levičarji, ko so tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje (Vzajemna, Triglav in Generali), napovedale povišanje cene, ker jim dosedanja višina prispevka zaradi vse dražjih zdravstvenih storitev in zdravil ne pokrije stroškov. Leve politične stranke so zavarovalnice obtožile pohlepa. To seveda ni res. Takrat je Robert Golob jasno razložil, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjajo, “da ne bodo šli dobički v zasebne žepe”.
“Se pravi, globoko pod površjem gre za napad na zasebništvo – napad na koncept, da imajo zasebniki dobiček in da je to osnovna motivacija za njihovo poslovanje. (…) Zdravstvo je le ena od front, na katerih se glavna stranka koalicije (Levica) bori proti podjetništvu in zasebni lastnini,” je v oddaji Večer v Kavarni Hayek dejal analitik Mitja Iršič. Zato tudi poudarjanje, da mora Slovenija imeti “javno zdravstvo”. To je seveda zavajanje – v Sloveniji je več kot 90 odstotkov zdravstva javnega.
Kaj je javno zdravstvo?
Kaj pomeni javno zdravstvo? Javno zdravstvo v Sloveniji je vse, kar se plačuje z javnim denarjem: državno zdravstvo (zdravstvene ustanove v državni lasti) in zasebno zdravstvo s koncesijami. Storitve v teh ustanovah se plačajo z javnim denarjem (čeprav javni denar v resnici ne obstaja, obstaja samo denar davkoplačevalcev), ki se zbere z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Zasebno zdravstvo je pa tisto, kjer je plačevanje storitev samoplačniško (čeprav tudi državne ustanove opravljajo samoplačniške storitve). Zato takrat, ko na levi govorijo o “javnem zdravstvu”, mislijo v resnici na državno zdravstvo. Njihov načrt torej je, da zdravstvene storitve opravljajo samo državne zdravstvene ustanove.
“Vlada je sprejela pogumno in pravilno odločitev, da iz rok zasebnih interesov iztrga zavarovanje za storitve (…), ki bi jih moralo v celoti kriti obvezno zavarovanje,” pravijo na Levici in kažejo svoj pravi namen – sovraštvo do zasebništva. In ne samo to. Želijo ohraniti monopol državnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta bo po novem zbiral tudi obvezen prispevek, ki so ga do zdaj pobirale tri zavarovalnice. “Pravo vprašanje bi moralo biti, kako naj državljani dobimo več za isto ceno, ne pa, kako bodo prihodki samo drugače razdeljeni,” meni politični analitik in komentator Edvard Kadič.
Ideološka odločitev
Participacijo k obveznemu zdravstvenemu zavarovanju smo plačevali že v nekdanji socialistični državi. Leta 1993 se je pojavilo DZZ, ki krije tiste stroške zdravstvenih storitev in zdravil, ki jih obvezno zavarovanje ne krije. To je, če drugega ne, prineslo vsaj občutek svobodne izbire in konkurence. Rakrana (in s tem tudi vse težave zdravstva) pa izhaja iz monopola ZZZS. Ta monopol bi morali ukiniti in obvezno zavarovanje (tega se najbrž ne bomo nikoli znebili) prepustiti v trženje več zavarovalnicam, ki bi ponujale različne pakete obveznega zavarovanja.
Ukinitev DZZ in zdaj predlog, da bi se novi prispevek (beri: davek na neto plačo) plačeval po progresivni lestvici, denar pa zbiral pri ZZZS, je zato predvsem ideološka (politična) odločitev in nadaljevanje svetega boja proti zasebnikom in zasebni lastnini. Vse skupaj bo zagotovo dražje. Tudi če ne pride do progresivne obdavčitve, obvezen prispevek ne bo samo 35 evrov.
Zavarovalnice, ki ponujajo DZZ, so najbrž upravičeno napovedale podražitev, drugače bi zašle v rdeče številke. Tega se očitno zavedajo tudi na vladi, saj so napovedali, da bo primanjkljaj kril proračun. To pa je recept za eksplozijo korupcije, kakršno smo videli na primer pri zloglasnih žilnih opornicah in operacijskih mizah. “Tak sistem je v posmeh solidarnosti do posameznika; v resnici gre za solidarnost do države in cinično zavajanje najrevnejših,” je prepričan svetovalec Andrej Drapal.
“Obubožani” Golob
V Levici pravijo, da je njihov predlog “solidarnostnega prispevka” socialno pravičen, saj bodo bogatejši in tisti z večjimi zaslužki plačevali več. Toda pozabljajo, da ljudje z večjimi plačami že zdaj plačujejo več za obvezno zdravstveno zavarovanje, zdaj bodo pa še več.
Tukaj pa pridemo do ključne zadeve, da Slovenci že zdaj prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje od plač, iz česar se financira največji del zdravstvenega sistema, plačujemo sorazmerno z višino plače. Od plače zaposlenega gre v zdravstveno blagajno 12,92 odstotka (prispevata tako delavec kot delodajalec). To pomeni, da danes nekdo z minimalno plačo prispeva nekaj več kot 1.800 evrov na leto, tisti s povprečno okoli 3.300 evrov, Robert Golob pa kot predsednik vlade nekaj manj kot 9.000 evrov na leto. Obvezen prispevek je že progresiven, zdaj naj bi se DZZ spremenilo v nov obvezen prispevek (1,5 milijona ljudi plačuje DZZ). V Levici trdijo, da bi po novem 1,2 milijona ljudi plačevalo manj, drugi več. Med drugimi Robert Golob, ki je pred nekaj dnevi izjavil, da s premiersko plačo (okoli 6 tisoč evrov bruto) ne more preživeti in zato troši prihranke. “Kot smo napovedali. Kot je dejal Golob sam, še s sedanjo plačo ne more preživeti, kaj šele z oskubljeno za progresivni prispevek,” je na Twitterju reakcijo Goloba na predlog Levice, da novi prispevek (še) ne bo progresiven, komentiral predsednik SDS Janez Janša.
Poznavalci sicer pravijo, da je denarja v slovenskem zdravstvu dovolj (za zdravstvo Slovenija porabi okoli 10 odstotkov BDP) in da sta težavi dve. Prva je monopol ZZZS. To ni klasična zavarovalnica, ampak zavarovalnica, privilegirana s stani države, ki je edina pooblaščena za zbiranje obveznega prispevka. Že tako bogata zavarovalnica bo z ukinitvijo DZZ še bogatejša. Druga je tako imenovano javno zdravstvo, ki je bolj državno, kot je v resnici javno.
Edina rešitev, da slovensko zdravstvo postane učinkovitejše, da se zmanjšajo čakalne dobe in drugo, je ukinitev monopola ZZZS in odprtje konkurenčnega zavarovalniškega trga za obvezno zavarovanje, kjer se lahko ljudje prostovoljno odločijo za eno od zdravstvenih zavarovanj. Zato bo predlog Levice, če ji bodo partnerji v koaliciji popustili, težave slovenskega zdravstva še poglobil. Že sama ukinitev DZZ jih bo, kaj šele progresivna lestvica za prispevek, ki nadomešča DZZ.
