Piše: Tim Rauter (e-maribor.si)
V dobi politike, ko je polarizacija na svojem vrhuncu in pluralizacija strmo pada, ‘neodvisni’ mediji k temu pripomorejo skoraj največ, namesto, da bi umirjali strasti, poročali prava dejstva in prikazali politične ter družbene dogodke iz vseh strani.
Množični mediji z svojimi dejanji spodbujajo ljudi k nestrpnosti in nasilju do drugače mislečih. Ob tem pa si še drznejo trditi, da so popolnoma objektivni. Vedno kažejo s prstom na desnico, češ da si izmišljamo teorije zarote, nekateri pozivajo, da nas je celo potrebno ‘dejstveno’ preverjati preden karkoli objavljamo. Seveda po njihovo beseda dejstvo pomeni, kar oni menijo, da je prav.
To naše 21. stoletje bo zaznamovano kot stoletje množičnih in družabnih medijev, ki imajo neverjeten vpliv na celotno družbo. Tudi Slovenija ni izjema temu pojavu. Na nas je, da se monopolu tega trga upremo, preden bo prepozno. Več kot pol najbolj branih časopisov ima v lastništvu ena oseba, javni medij, plačan iz davkoplačevalskega denarja, za katerega smo v zadnjih 10. letih dali skoraj milijardo evrov in najbolj gledane novice in portal v Sloveniji, ki se postavlja na stran levico, namesto, da bi poročal objektivno in deloval za enotno Slovenijo. Evropa ne potrebuje še ene, politično nestabilne države.
Večinski množični mediji, kot so npr. 24UR, javna RTV, Delo, Dnevnik, Večer, Mladina in še vrsta drugih, so lansko pomlad in poletje vztrajno poročali o petkovih protestih in letošnje proteste z imenom ‘Zahtevamo šolo’. V ‘prime time’ novicah so imeli tudi 10 minut dolge prispevke o protestnikih, njihovih izpadih kako je vlada izvedla državni udar, in da imamo fašista na oblasti. Čisto prav je, da se na televiziji pokaže vse poglede, dejstvo pa je, da ti mediji prikazujejo le radikalne poglede večino svojega časa, ki ga namenijo gledalcem
Spomnimo, Marjan Šarec, ko je bil Predsednik Vlade, pozval državna podjetja in ostala podjetja, da naj ne oglašujejo v medijih, ki si bili do njega kritični. Ker seveda ne prenese konstruktivne in argumentirane ocene, saj ni bil tega nikoli vajen – enako se je dogajalo v Kamniku in na občini, ko je bil še župan. V tem trenutku smo začeli drveti v cenzuro, kjer ne bi bilo poti nazaj, ter menim, da bi se Šarčevi in Murijevi plani uresničili do konca mandata tiste vlade, če ne bi Šarec 27. Januarja 2020 puške vrgel v koruzo.
Poročanje večine medijev o delu in sposobnosti vlade je nerealno in na trenutke se zdi, da so opozicijski medij. Vsako stvar obrnejo na slabo, iz vsega kar se da naredijo afero, čeprav dejstva govorijo drugače. Dogajajo se konstantni medijski umori, spini in diskretizacije na osebni ravni. Uspešnost te vlade se ne da skriti, in to slovensko ljudstvo ve!
Verodostojnost anket v medijih je tudi vprašljiva, sploh če govorimo o segmentu najbolj priljubljenih politikov v Sloveniji. Del sprudiciranih anket, ki nam jih prodajajo je namenoma narejen za promocijo nekega točno določenega politika, zadnje mesece je to Ljudmila Novak, za katero večina državljanov sploh več ne ve, da je še vedno evro poslanka.
Dogajajo se tudi rutinske dezinformacije o stanju tuje politike, večinoma dogajanja v ZDA. Trump je bil na tnalu že od leta 2015, saj ni intimna opcija opozicijskih medijev. Veliko Trumpovih izredno pozitivnih dejanj ni bilo omenjenih ali napisanih člankov, kot so npr. Trumpove ekonomske reforme, ki so bile uspešne do korona krize, začel ni niti ene vojne, za razliko od vseh svojih predhodnikov od Reagana naprej. Vodil je tudi zelo uspešno zunanjo politiko, člana NATA so končno začeli zviševati proračune za vojsko. Ustavil je tudi imperialistično širjenje totalitarne Kitajske.
Ob vsem tem se poraja vprašanje, so množični mediji res tako objektivni in neodvisni? Seveda niso. In mi za te medije iz našega lastnega žepa plačujemo precej denarja. Naročniki električne energije po 12 evrov na mesec ZA (“neodvisno”) RTV, uporabniki kabelskega omrežja pa po (dodatnih) 4-5€ na mesec za (“objektivna”) POP TV in kanal A! Se splača?
