Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Odločitve vladnih poslancev, ki so bliskovitem postopku predvidenem za primere vojn in naravnih katastrof, namenili več kot 400 milijonov evrov za novo sofinanciranje TEŠ6, s tem bodo tudi razbremenili Holding Slovenskih elektrarn (HSE) bremena TEŠ6, se bodo najbolj razveselili v HSE, so me opozorili bralci.
HSE kot ob GEN drugi velik igralec na trgu elektrike v državi, bo s tem ohranil posle zelo profitnih dravskih elektrarn, ki so jih v preteklosti združili s TEŠ (še v času Janeza Drnovška), da bi pokrivali izgube rudnikov in termoelektrarne. Ker ne bo več TEŠ bodo v HSE imeli visoke dobičke, zaradi katerih vlada računa tudi na stomilijonske dodatne dividende, pomenijo pa tudi visoke nagrade za upravo, pa tudi zaposlene tržnike z elektriko. V HSE so za mesec junij desetega julija letos izplačali takšne plače:
Kdo je Tanja Čuk Jerala, ki je v javno dostopnem izpisu plač nakazil javno navedena, nam iskalnik google pokaže tako:
Ko gre za plače uprave Skupine HSE pa so podatki iz letnega poročila za leto 2023 takšni:
Kot sem poročal so poslanci včeraj odločili, da bodo 400 milijonov evrov iz državnega proračuna namenili za ogrevanje iz TEŠ6, a teh stotin milijonov v načrtih državnih financ še nimajo, povrnili pa bi to, po ocenah vlade, lahko iz dobičkov HSE. Tako so zapisali v predlogu zakona: “Sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu še niso zagotovljena. Sredstva za financiranje zakona se za celotno obdobje financiranja zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Potrebna sredstva se lahko načeloma v celoti pokrijejo iz naslova višjega zneska vplačanih dividend s strani HSE v skupni višini vsaj 380 milijonov EUR: 31. 12. 2024 bo vplačanih 100 milijonov EUR, v letu 2025 110 milijonov EUR, v letu 2026 vsaj 75 milijonov EUR in v letu 2027 75 milijonov EUR. V primeru, da izplačila načrtovanih dividend v proračun ne bo mogoče doseči, se bo potrebna sredstva prerazporejalo iz finančnih načrtov vseh ministrstev, skladno z javnofinančnimi predpisi.”
Glasovanje se je razpletlo tako:
Iz SDS je kar nekaj poslancev manjkalo, ker je moral biti njihov predsednik Janez Janša v Celju, kjer je potekal še eden od politično montiranih sodnih procesov proti njemu. Zaradi afera Trenta, ker bi mu naj po mnenju tožilstva previsoko ocenili vrednost nepremičnine ob Soči, ki jo je prodal ob nakupu stanovanja pred skoraj 20 leti. Kupil pa ob nastanku države, ko so bile cene izjemno nizke. V Celju so bile zaradi tega procesa tudi demonstracije. Junijske plače HSE zaposlenim izplačane julija so po višinah izjemno izstopale, verjetno vključujejo nagrade, v drugih mesecih so veliko nižje. Daljši spisek je takšen:
Izvirna preglednica, ki jo grafično prikazujem z nekaj manj podatki, izplačil julija je takšna:
Primer, kako dobro lahko v državni energetiki živijo tudi sicer, je naš premier Robert Golob, ki je v preteklosti vodil državno GEN-I, ki jo je formalno razglasil za zasebno družbo, da zanje niso veljale omejitve višine izplačanih plač in nagrad in da o tem ni bilo treba niti podrobno poročati nikomur. Golob je v štirih letih prejel okoli milijon evrov več plač in nagrad kot bi jih smel po zakonu, ki je določal najvišje dovoljene plače v podjetjih v pretežno državni lasti. Zakon, ki omejuje najvišje nagrade, je javnosti je znan kot Lahovnikov zakon, sprejet je bil kot posledica ogorčenja zaradi milijonske nagrade nekdanjemu direktorju NLB Marjanu Kramarju, ki jo je dobil po tem, ko je NLB skoraj propadla. Točnega zneska, koliko več od zakonskih omejitev je Golob dobil, vam ne morem povedati, ker je številke GEN-I v letnih poročilih prikril, po letu 2018 navajajo le še neto zneske plačil Golobu in drugim vodilnim in ne bruto zneskov, ki bi jih morali in so običajni za poročanja.
A to ni vse. Golobu in njegovi nekdanji upravi so nameravali izplačati še skoraj milijon in pol dodatne nagrade. Dobili bi torej celo krepko več kot nekoč Kramar. Še dodatni milijonski nagradi za uspešno vodenje državnega trgovca z državno energetiko ob takšnih letnih plačah in nagradah se je Golob že kot šef vlade na koncu odrekel. Točni podatki niso dostopni javnosti, ker so jih razglasili za skrivnost. Tako je to, da nimamo pravice do podatkov, pojasnila državna SDH kot predstavnik lastnika, ki bi moral skrbeti za nadzor, da ne bi bilo zlorab državnega denarja (vrh SDH pa nastavlja vlada):
“Glede vprašanja, ki se nanaša na razkritje podatkov iz pogodb o poslovodenju, konkretno v zvezi z merili za ocenjevanje izredne uspešnost poslovanja, je SDH prejel pojasnila družbe GEN-I, da družba nima pravne podlage za razkrivanje pogodb o poslovodenju oziroma njenih posameznih določil. Informacije in pojasnila o določilih pogodb o poslovodenju, ki urejajo merila za ocenjevanje izredne uspešnosti poslovanja, tudi ne zapadejo pod morebitne informacije javnega značaja glede na določila 1. odstavka 4. a člena Zakona o odstopu informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22, v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ). Prav tako se družba GEN-I šteje za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v smislu določila 1. a člena ZDIJZ in posledično zavezanca po ZDIJZ šele od spremembe lastniške strukture z dne 17. 5. 2021. Pogodbe članov poslovodstva, ki so družbo vodili do 17. 11. 2021, so bile sklenjene novembra 2016, tako se družba GEN-I glede na takratno lastniško strukturo ni štela za zavezanko po ZDIJZ. Zaradi navedenega družba GEN-I ni zavezana za razkrivanje informacij, povezanih s pogodbami, ki so bile s člani poslovodstva sklenjene v obdobju pred 17.5.2021.”
