Piše: Álvaro Peñas
Sébastien Meuwissen je diplomant novinarstva in družbenih komunikacij IHECS (Bruselj) in gostujoči sodelavec Centra za temeljne pravice s sedežem v Budimpešti. Meuwissen ima bogate politične izkušnje, saj je med drugim delal v Evropskem parlamentu, poljskem sejmu, kanclerskem uradu predsednika vlade Republike Poljske in Inštitutu za pravno kulturo Ordo Iuris.
Od prihoda Donalda Tuska na oblast pred skoraj enim letom so se vrstili številni škandali in obtožbe o zlorabi položaja. Kaj se dogaja na Poljskem?
Od prihoda liberalne vlade pod vodstvom Donalda Tuska so bili temelji tega, kar sestavlja pravilno delujočo demokracijo – to je država, ki spoštuje vladavino prava – spodkopani na več ravneh. Osredotočil se bom na tri glavna področja: nasilni prevzem javnih medijev, pregon političnih nasprotnikov in na koncu de facto uničenje sodstva, da bi ga dali v roke vladi.
V zvezi z javnimi mediji je bil 19. decembra 2023 zrežiran napad z odobritvijo Sejma. Minister za kulturo, polkovnik Bartłomiej Sienkiewicz, je razrešil predsednike upravnih odborov javnih medijev: televizije (TVP S.A.), radio (Polskie Radio S.A.) in Poljska tiskovna agencija (PAP). Prav tako je v nasprotju z zakonom razrešil člane uprav vsakega od teh medijev, da bi imenoval nove direktorje. Aprila 2024 je bila TVP uradno likvidirana, čeprav je še naprej ustvarjala programe, oddajala in se celo poskušala razširiti. Zdi se, da je bila ta odločitev zgolj za doseganje političnih ciljev in za obnovo z ‘lojalnimi’ ljudmi. Vse te spremembe so bile izvedene brez soglasja Nacionalnega sveta za medije, organa, ki bi jih moral pooblastiti in z obsodbo ustavnega sodišča, ki jih je razglasilo za nezakonite. V bistvu so javne medije spremenili v propagandni kanal za Tuskovo vlado, najbolj grozljivo pa je bilo, da so to storili nasilno, z uporabo policije in zasebnega varovanja.
Po besedah Filipa Styczyńskega, nekdanjega direktorja TVP World, je bilo zaprtje postaje bolj značilno za režim, kot sta Lukašenkov ali Putinov. Zakaj mislite, da je šla vlada tako daleč?
Samo oni poznajo odgovor. Vendar želim poudariti, da je ta pojav mogoče opaziti tudi drugje. Na Madžarskem so na primer nekatere liberalne sile predlagale načrte za obhod obstoječih zakonov, kot je prevlada nad statuti, ki zahtevajo supervečino z navadno večino in ta pristop utemeljile s trditvijo, da je zakone prvotno sprejela »nedemokratična« oblast. Tudi v Španiji se govori o precej podobnih protidemokratičnih pobudah Levice. Ob vrnitvi na Poljsko je notranji minister na vprašanje, ali so prestopili mejo in počeli kaj nezakonitega, odgovoril: “Pozneje bomo iskali pravno utemeljitev.” Ta stavek odlično pojasnjuje mentaliteto Tuskove vlade.
To je precejšnja izjava o nameri.
Seveda je Tusk po imenovanju za premierja dejal: “Vse bo storjeno v skladu z zakonom, kot ga razumemo.” Ta stavek tudi pojasnjuje, kako opravičuje preganjanje svojih političnih nasprotnikov, ki so pripadali prejšnji vladi in so bili v mnogih primerih aretirani na spektakularen način. Naj vam navedem nekaj primerov: aretacija Mariusza Kamińskega in Macieja Wąsika, poslancev Zakona in pravičnosti, ki sta bila aretirana kljub predsedniški pomilostitvi; 24-urna policijska preiskava hiše nekdanjega pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra, ko je bil v bolnišnici zaradi raka; in aretacija nekdanjega namestnika pravosodnega ministra Marcina Romanowskega, ki je imel imuniteto kot član PACE.
In ne govorimo samo o politikih. Najbolj zaskrbljujoč je primer katoliškega duhovnika, očeta Michała Olszewskega, ki je pol leta preživel v preiskovalnem priporu z dvema svojima kolegicama, Urszulo in Karolino. Podvrženi so bili trpinčenju, ki meji na mučenje, in po poročilih, so pod stalnim nadzorom, tako da sta morali ženski na stranišče v prisotnosti moških stražarjev! Očetu Olszewskemu so onemogočili dostop do odvetnika, nekaj ur so mu prepovedali dostop do hrane in stranišča, zbujali so ga sredi noči itd.
Tako kot v mnogih evropskih državah politične stranke prejemajo določeno vsoto denarja od države in ja, obstaja namera za zmanjšanje tega financiranja. Kolikor vem, odločitev še čaka in sodniki, ki morajo sprejeti končno odločitev, zadevo prelagajo. Zakon in pravičnost torej de facto ne prejema tega državnega financiranja. Govorimo o največji stranki na Poljskem in to je še en primer, kako stvari trenutno stoje.
Kaj pa sodstvo? Kaj počne Tusk, da bi ga nadzoroval?
Neodvisnost sodnikov je ogrožena. Decembra 2023 je novi minister za pravosodje Adam Bodnar napovedal uvedbo »testa neodvisnosti«, s katerim naj bi ocenili nepristranskost več kot 2500 sodnikov, imenovanih v prejšnji vladi. Od teh sodnikov se je pričakovalo, da bodo dali uradno izjavo, v kateri bodo priznali, da so se zmotili pri sprejetju svojega imenovanja, kar je noro. Beneška komisija, ki je bila zelo kritična do prejšnje vlade, je izdala mnenje, da mora biti ocenjevanje dela sodnikov individualno in da mora vsako ocenjevanje opraviti institucija, neodvisna od izvršilne veje oblasti.
Tuskova vlada izpodbija tudi status sodnikov, imenovanih po letu 2017, več predsednikov in podpredsednikov sodišč pa je bilo razrešenih zaradi političnih stališč. Sejm je sklenil, da so vse parlamentarne odločitve, sprejete med letoma 2018 in 2022 v zvezi z izvolitvijo članov državnega sodnega sveta, neveljavne in da morajo ti sodniki nemudoma prenehati s svojim delovanjem. Beneška komisija je ponovno izjavila, da so bile te kolektivne odpovedi nezakonite.
Odmeven je bil tudi primer tožilstva.
Da; januarja je Adam Bodnar državnemu tožilcu povedal, da način njegovega imenovanja ni v skladu z zakonom in je zato neveljaven. Bodnar ga je razrešil in to mimo predsednika Dude, čigar soglasje je potrebno za imenovanje in razrešitev državnega tožilca. Septembra je vrhovno sodišče odločilo, da je bila razrešitev nezakonita in da se mora državni tožilec Dariusz Barski vrniti na svoje delovno mesto. To je še en primer delovanje mimo zakona s strani Tuskove vlade.
Več TUKAJ.
