32.6 C
Ljubljana
sreda, 23 junija, 2021

KUL spin po umiku Erjavca: Fajonova in Šarec že krivita dolgo znana pravila igre

By: Sara Rančigaj

Ker vložitev nezaupnice na čelu s Karlom Erjavcem ni uspela, pa je omenjen umik kandidature postal igralno polje za prelaganje krivde na tiste, ki so zboleli za koronavirusom. Medtem ko poslanec Matjaž Nemec za izgubo priložnosti krivi kar direktorja Sove Janeza Stuška, pa bi opozicija za spremembo mandatarja uporabila nova pravila, s katerimi bi glasovali oziroma se prešteli kar na daljavo. Vsekakor bo druščina KUL poskusila vse, da v javnosti ne bo priznala, da njihov kandidat tako v javnosti kot v državnem zboru ne žanje podpore.

“Vsi smo se kdaj skrivali, igrali Človek ne jezi se, Monopoli. Se spomnite tistih, ki so, ko ni šlo po njihovo, vpili “zapik”; zahtevali spreminjanje pravil sredi igre; in če ni uspelo užaljeni odšli in vpili, da ni fer. Eni otroci odrastejo, drugi ostanejo togotni izsiljevalci,” je danes zjutraj zapisal psiholog Kristijan Musek Lešnik. Kot se je izkazalo, pa so njegove besede bile preroške, saj manevri koalicije KUL postajajo vse bolj podobni spreminjanju pravil, ko je nekdo izgubil igro, kjer so vsi igralci igrali pod enakimi pogoji.

V času epidemije so poslanci v vsem tem času morali biti prisotni in glasovati za sprejemanje ukrepov, tudi vrednih po več sto milijonov evrov. Ko pride do vprašanja o zaupanju vladi in potrjevanju novega mandatarja, ki bo vodil državo pa je še toliko bolj pomembno, da je glasovanje pravilno izvedeno in, da poslanci tajno glasujejo, kot določa poslovnik DZ. Nasprotno pa bi Fajonova spreminjala to uredbo, ko pride do vprašanja njihovega kandidata za mandatarja – kaj podobnega pa ji prej še na misel ni prišlo.

“Skrajni čas je, da Državni zbor spremeni poslovnik in poslankam in poslancem v primeru bolezni omogoči varno glasovanje,” je zapisala Tanja Fajon. Meni, da je Erjavec v državnem zboru z odločitvijo o umika sprožil resno razpravo, a kot je opaziti s strani koalicije, gre predvsem za kritiko o prelaganju krivde na druge. “Težko je razumeti, da je institucija še vedno tako okorna. V Evropskem parlamentu nam delo normalno omogočajo,” je ogorčena Fajonova, ki se tega za ostale ukrepe po devetih mesecih epidemije ni prej spomnila.

Državni sekretar in nekdanji minister Vinko Gorenak se je odzval kritično na izjave Fajonove. Kot poudarja, so poslanci koalicije ta predlog podali že v začetku aprila 2020, a so bili njihovi poslanci proti. Ko pa glasovi pridejo prav, pa očitno veljajo drugačna pravila.

Tudi Marjan Šarec si želi drugače prikazati nastalo škodo, ki je s preklicem nezaupnice povzročil v javnosti Erjavec. “Umik konstruktivne nezaupnice je dosegel namen. Vodstvo Državnega zbora se je začelo ukvarjati s tem, kako omogočiti tajno glasovanje tudi izven DZ,” je zapisal Šarec, ki nastalo situacijo opisuje bolj kot poskus delovanja državnega zbora, kot pa zaupanje v njihovega kandidata. Za prihodnje pa je vsekakor prepričan, da če lahko to omogoča državna volilna komisija v času epidemije, pa bo to moral znati narediti DZ. Kot kaže pa Šarec ne verjame, da jim bo glasovanje v živo sploh še uspelo. “Ko bo to omogočeno, bo ponovno vložena in postopek izveden.”

Predlog Fojonove in Šarca po mnenju Zorčiča ni mogoče rešiti čez noč

Glasovanje o nezaupnici vladi je tajno, zadnje spremembe poslovnika DZ pa omogočajo le javno sodelovanje na seji na daljavo. Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je spomnil, da je že sprejemanje takšnih sprememb poslovnika lani spremljala vrsta pomislekov glede varnosti in demokracije. “Nihče si ni niti upal pomisliti na tajno elektronsko glasovanje, saj tega tudi v drugih državah ni. Sploh pa ne za to, da bi se volilo predsednika vlade prek računalnika,” je v izjavi v DZ dejal Zorčič. Opozoril je, da taka rešitev odpira vrsto varnostnih in pravnih vprašanj.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič (Foto: Nova24TV)

Na današnjem posvetu so se tako po besedah Zorčiča dogovorili, da bodo preučili možnosti, s katerimi bi lahko omogočili tajno glasovanje na daljavo. Ena od možnosti je, da bi volilna komisija pristopila do tistih poslancev, ki ne morejo glasovati v DZ, druga možnost pa, da bi se poslancem nekako omogočilo, da bi glasovali vsaj v bližini DZ. Za oboje pa je po Zorčičevih besedah potrebna sprememba poslovnika, a je za spremembo le-tega potrebna dvotretjinska večina na glasovanju. Zorčič meni, da s predlogom rešitve ne bodo mogli uspeti čez noč, saj jim to že do sedaj ni uspelo. Že navadno glasovanje na daljavo se je v preteklosti izkazovalo za sporno. Glasovanje o novem mandatarju pa odpira še vrsto drugih vprašanj, denimo na področju prava, etike in epidemije.

Zadnje novice

Sorodne vsebine