“Kolaboracija, sodelovanje z okupatorjem in sovražnikom ne morejo biti vrednota,” je Milan Kučan med drugim izjavil v svojem nedeljskem govoru na spominski slovesnosti na Ogenjci. S tem pa je pljunil v lastno skledo. Številni dokumenti, pričevanja in drugi viri, ki jih uradno zgodovinopisje sicer zanika, povedo, da so v času 2. svetovne vojne na Slovenskem, z Nemci in Italijani sodelovali tudi pripadniki partizanskega gibanja, ki ga slovenska levica na čelu s Kučanom v vseh možnih pogledih še dandanes poveličuje na vsakem možnem koraku.
Pri Ogenjci je v nedeljo potekala spominska slovesnost, posvečena spominu na dogodke med Roško ofenzivo leta 1942 na območju občine Loški Potok in na tragično uničenje partizanske bolnice Ogenjca, poroča STA. Letos je zbrane doletela posebna čast. Nagovoril jih je namreč zadnji partijski šef in prvi stric iz ozadja Milan Kučan. Ta je ponovno dokazal, da potvarjanje zgodovine in zaničevanje vseh, ki se ne strinjajo z levičarskimi idejami, še naprej predstavljata glavno prioriteto njegovih govorov.
Kučan je v svojem govoru med drugim povedal: “Kot zrel narod bi morali to preteklost končno vzeti nase kot svojo in jo sprejeti kot del naše skupne preteklosti, se spraviti z njo. A to ne pomeni enakega vrednotenja vsega, kar se je v njej dogajalo. Ne more biti vseeno, kaj bomo Slovenci v svoj zgodovinski spomin vklesali kot vrednoto.” Paradoksalno je, da ravno zadnji partijski šef poziva k spravi s preteklostjo. Ravno komunistična partija je namreč med Slovenci povzročila razdor, ki se je začel že s prvimi tragičnimi usmrtitvami nedolžnih oseb s strani komunistične Varnostno-obveščevalne službe v letu 1941. Kasneje se je komunistični teror le še stopnjeval in vrh dosegel z izvedbo povojnih pobojev ob koncu 2. svetovne vojne, ko so komunisti samo na območju Slovenije brutalno umorili več kot 100 tisoč ljudi. Žalostno je, da so ravno vrednote komunistične revolucije, ki je bila izvedena pod simbolom rdeče zvezde, tiste, ki jih Kučan želi uveljaviti. S tem namreč tepta dostojanstvo številnih nedolžnih žrtev komunističnega terorja, med katerimi so bili tudi številni znani Slovenci, katerih edina krivda je bila, da so ostali pokončni v svoji protikomunistični drži.
Sodelovanje komunistov z Nemci
“Kolaboracija, sodelovanje z okupatorjem in sovražnikom ne morejo biti vrednota. Če bomo končno premogli moči, da napravimo ta zahteven korak, potem bo tudi dostikrat izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino, v katerem ne bo vrednotnega relativiziranja dejanj enega ali drugega z mislijo na njihove različne motive,” je še povedal Kučan. S tem pa je pljunil v lastno skledo. Po napadu Nemčije na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, so namreč po vzoru Sovjetske zveze tudi slovenski komunisti sodelovali z nacisti. Komunistična partija je namreč takrat ustanovila Protiimperialistično fronto, ki je na shodih kritizirala “imperialistični” Anglijo in Francijo ter pozdravljala nacistično Nemčijo. Kot primer navedimo, da so komunisti 1. maja 1941 skupaj z nacisti celo obeleževali praznik dela. Navidezni preobrat se je zgodil po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, a tudi zatem sodelovanje komunistov z Nemci ni popolnoma zamrlo. Priznal ga je celo dolgoletni predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik.
Italijani partizanom predali velike količine orožja
Spomnimo pa še na dejstvo, da so partizani sodelovali tudi z Italijani. Po kapitulaciji Italije, ko so se vaški stražarji zatekli na turjaški grad, so jih namreč tam obstreljevale združene enote partizanov in Italijanov, ki so upravljali predvsem topove. Prav to sodelovanje je pripeljalo do padca Turjaka, Kočevskega procesa in tragičnih usmrtitev številnih zajetih vaških stražarjev s strani slovenskih komunistov. Italijani so ob kapitulaciji Italije partizanom tudi sicer predali velike količine svojega orožja. V zameno pa so jim partizani pod vodstvom Ivana Mačka – Matije pustili, da so prosto zapustili Slovenijo. Omenjeno orožje so nato slovenski komunisti porabili predvsem za obračun z domačimi pripadniki protikomunističnega tabora.
Ko zmanjka argumentov, nastopijo zmerljivke s fašisti
Kučan je, kot je zanj v zadnjem času še kako značilno, ponovno opozoril tudi na novodobni fašizem. “Fašizem, kot smo ga poznali mi iz našega nekdanjega spopada z njim, se ne vrača v isti obliki. Vrača pa se z istim ciljem,” je povedal. S tem je še enkrat potrdil floskulo slovenskih levičarjev, ki v zadnjem času vse po vrsti, ki se z njimi ne strinjajo, pogosto poimenujejo kar fašisti. Dejstvo je, da je tovrstno zmerjanje šolski primer sovražnega govora. Dandanes ga namreč slovenski levičarji, kot kaže tudi Kučan, izrabljajo predvsem za diskvalificiranje ljudi in idej, s katerimi se ne strinjajo. Jasno pa je, da tovrstno napadanje ne spada med kulturne ljudi in na spominske slovesnosti, na katerih naj bi se pietetno spominjali žrtev.
Rajko Golob/Nova24TV
