16.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 maja, 2022

Kot v posmeh preganjanim žrtvam Putinovega režima (in medtem ko EU usklajuje sankcije proti Rusiji) je tožilec Drago Šketa odšel na zabavo ruskih tožilcev

Piše: Peter Truden

Generalni državni tožilec Drago Šketa je danes prišel v Moskvo. Potihoma, skoraj tajno. O njegovem obisku ni bilo obveščeno veleposlaništvo.

Jutri, 12. januarja, imajo v Rusiji Dan tožilstva. Tokrat bo še posebej »slovesno«, saj praznujejo 300. letnico ustanovitve ruskega tožilstva. Povabljene goste bo v Kremlju sprejel Vladimir Putin, glavna proslava bo v Bolšoj teatru, lokacija zaključne nočne zabave po znanem ruskem vzorcu (z veliko vodke in voljnimi damami noči) ni znana.

Na praznovanje obletnice je bil povabljen tudi slovenski generalni državni tožilec Drago Šketa, ki se je očitno odločil, da bo šel, čeprav se ravno v tem trenutku EU in zveza nato usklajujeta o novih sankcijah proti Rusiji zaradi groženj Ukrajini. In ravno zato bi se moral Šketa o svojem obisku (ne gre za zasebni obisk) posvetovati z vlado, še posebej zato, ker je tožilstvo izvršilna veja oblasti.

Po informacijah nekaterih srednjeevropskih medijev (slovaški Spectator) je bilo na praznovanje povabljenih 34 evropskih držav in mednarodnih institucij. Koliko jih bo v resnici prišlo in kdo se bno odzval, ni znano. Znano je, da prihajata armenski državni tožilec in slovaški generalni državni tožilec Maroš Žilinka. Zaradi odločitve slednjega, ki je pred dnevi javno nasprotoval sporazumu med ZDA in Slovaško, je v tej višegrajski državi izbruhnila prava afera. Obisk so kritizirali slovaški poslanci in njihovi poslanci v Evropskem parlamentu. Zahtevajo, da Žilinka obisk odpove ali pa naj odstopi kot tožilec.

Za rusko tožilstvo ni nobena skrivnost, da je Putinova podaljšana roka za obračun z nasprotniki režima in drugače mislečimi. Tožilski pregoni oporečnikov so množični. Tako zelo, da je po pisanju slovaškega dnevnika Denník N. ruski generalni tožilec Igor Krasnov na seznamu oseb EU, za katere veljajo sankcije zaradi kršenja človekovih pravic.

Na pot bi naj Šketa, kot poroča portal Siol, potoval z vodjo oddelka za mednarodne dejavnosti Majo Veber Šajn in Anito Veternik, okrožno državno tožilko, ki je tudi pomočnica nacionalnega predstavnika Slovenije v Eurojustu Boštjana Škrleca. Veternikova je s Šketo kot strokovnjakinja za kibernetski kriminal, o čemer je načrtovana razprava in ne kot predstavnica Eurojusta.

Po poročanju Nova24TV pa bi naj bil s Šketo v Moskvo tudi nekdanji kriminalist, predsednik KPK in Greca Drago Kos. V Moskvi naj bi podpisali tudi sporazum med tožilstvoma, je Siol neuradno izvedel na tožilstvu.

Spletna stran ruskega državnega tožilstva poroča, da se je Igor Krasnov danes sestal z generalnim tožilcem Mongolije Banzragchiinom Zhargalsaikhanom, generalnim tožilcem Islamske republike Iran Mohammadom Jafarjem Montazerijem, generalnim državnim tožilcem Belizeja Magalijem Marinem Youngom, ministrom za pravosodje Bosne in Hercegovine Josipom Grubešo in generalnim tožilcem zvezne države Palestine Akramom Al-Khatibom.

Na naše vprašanje, zakaj je šel Šketa v Moskvo, kdo ga je spremljal in zakaj ni obvestil veleposlaništva, so nam z generalnega državnega tožilstva odgovorili:

“V zvezi z vašim vprašanjem vas obveščamo, da generalnega državnega tožilca na uradnem obisku v Moskvi spremljata dve tožilki, višja državna tožilka, ki je v uradu generalnega državnega tožilca zadolžena za mednarodno dejavnost Maja Veber Šajn in strokovnjakinja za kibernetski kriminal, okrožna državna tožilka Anita Veternik, po odredbi generalnega državnega tožilca zaradi vsebine razprav. Generalni državni tožilec je v ponedeljek o svojem obisku obvestil slovensko veleposlaništvo in se z veleposlanikom v Moskvi tudi že srečal.”

 

 

Sorodne vsebine